SiolNET. Novice Slovenija
4,17

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Ne le Himalajo, koronavirus je očistil tudi Slovenijo

4,17

termometer

onesnaženje zraka
Foto: Reuters

Zaradi epidemije koronavirusne bolezni covid-19 so sredi marca svoja vrata zaprle šole po Sloveniji, ugasnilo je javno življenje, potniški promet se je ustavil, številni so delali od doma. Vsi ti ukrepi v obdobju zadnjih dveh mesecev so pripomogli tudi k občutnemu izboljšanju zraka po državi.

Prvič v tridesetih letih videli vrhove Himalaje

Da bi zajezile širjenje novega koronavirusa, so vlade po svetu sprejele številne ukrepe, to pa je pomembno vplivalo tudi na onesnaženje zraka. Iz številnih držav v zadnjih tednih poročajo o občutnem izboljšanju zraka. V Indiji lahko prebivalci iz nekaterih delov prvič v tridesetih letih spet vidijo vrhove Himalaje

Pomembno nižje emisije prometa v Sloveniji

Zaradi ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa pa se je občutno izboljšala tudi kakovost zraka v Sloveniji. Na agenciji za okolje (Arso) so za obdobje med 15. marcem in 15. majem letos izvedli analizo kakovosti zraka. Ta je pokazala, da so bile v primerjavi z enakimi obdobji v preteklosti zaradi omejitve gibanja, zmanjšanja mobilnosti in druženja prebivalstva pomembno nižje predvsem emisije prometa.

Prazna avtocesta med ukrepi za preprečevanje širjenja novega koronavirusa. Prazna avtocesta med ukrepi za preprečevanje širjenja novega koronavirusa. Foto: Policijska uprava Koper

Letos precej manj padavin kot preostala leta

Kot so sporočili z agencije, so analizirali izmerjene ravni NO2, NOx in delcev PM10 v tem obdobju in jih primerjali z ravnmi, izmerjenimi v enakem obdobju v preteklih letih. Na izmerjene ravni onesnaževal imajo namreč poleg emisij velik vpliv tudi meteorološki pogoji, ki imajo veliko medletno, pa tudi precejšnjo medkrajevo variabilnost.

Letošnje obdobje, zaznamovano z ukrepi proti širjenju novega koronavirusa, je bilo v primerjavi z enakimi obdobji v preteklih nekaj letih bolj suho, s 50 odstotki manj padavinami kot v povprečju med letoma 2016 in 2019 oziroma tretjino padavin izmerjenih v preteklem letu v enakem obdobju. Temperature so bile blizu povprečja preteklih let, na večini merilnih mest pa je bilo nekoliko bolj vetrovno kot v povprečju v enakem obdobju preteklih let.

Povprečne izmerjene ravni onesnaževal v obdobju koronaukrepov na merilnih mestih Ljubljana, Celje, Zagorje, Maribor in Nova Gorica od leta 2016 dalje so prikazane na grafih. Prikazana je tudi primerjava povprečnih dnevnih potekov od leta 2012. Pri analizi za delce PM10 so izvzeti dnevi epizode puščavskega prahu med 27. 3. in 29. 3. letos, navaja Arso.

Zmanjšanje na vseh treh ravneh

Največji vpliv ukrepov je bilo mogoče zaznati pri izmerjenih ravneh NOx (dušikovi oksidi), kjer so bile v povprečju na obravnavanih merilnih mestih vrednosti kar 47 odstotkov nižje kot v enakem obdobju lani oziroma 48 odstotkov nižje kot povprečje let 2016 do 2019.

Rahlo manjši vpliv so opazili pri NO2 (dušikov dioksid) s 40 odstotkov nižjimi izmerjenimi vrednostmi od preteklega leta ter od povprečja let 2016 do 2019.

Pri delcih PM10 je bil vpliv koronaukrepov najnižji, letos so bile izmerjene ravni 13 odstotkov nižje kot lani oziroma 14 odstotkov nižje v primerjavi s povprečjem let od 2016 do 2019 v enakem časovnem obdobju, so v analizi ugotovili na agenciji za okolje.

Arso Foto: Arso

Trdni delec (PM) je izraz za prah, ki je prisoten v zraku v določenem obdobju. Kot aerosol je v obliki vodne kapljice, v kateri je ujet trden ali tekoč delec. V veliki večini delcev je glavna sestavina ogljik, na tega pa se lahko vežejo primesi, kot so kovine, organska topila ali ozon. Najpogosteje se v zadnjih letih izvajajo meritve delcev premera 10 (PM10) in 2,5 (PM2,5) µm, ki so zdravju najbolj škodljivi.

Slovenija po navedbah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) spada med države, kjer je zrak zaradi delcev PM10 med bolj onesnaženimi v Evropi. Čeprav se onesnaženost zraka z delci v Sloveniji zmanjšuje, so prebivalci še vedno izpostavljeni preseženim vrednostim, predvsem zaradi prometa in onesnaženosti iz individualnih kurišč.

Pozimi bi bil morda rezultat povsem drugačen

Kot so še zapisali na agenciji, je bil tak vpliv na kakovost zraka v pomladanskem času. Pozimi oziroma v drugem delu leta bi bile ugotovitve o vplivu enakih ukrepov morda drugačne, saj je treba upoštevati tudi časovno spremenljivost emisij. "Pozimi je največji problem onesnaženosti zraka z delci PM10 zaradi kurjenja v neučinkovitih malih kurišč, katerih emisije se zaradi covid ukrepov predvidoma ne bi zmanjšale, morda bi se celo povečale, saj bi se zaradi omejitev gibanja prebivalci zadrževali doma," so dodali.

Zaradi onesnaženega zraka predčasno umre 800 tisoč Evropejcev

Zaradi onesnaženja zraka ljudje po svetu umirajo skoraj tri leta prej, je pokazala študija nemških raziskovalcev, ki so jo pred kratkim objavili v znanstveni reviji Cardiovascular Research. Pandemija onesnaženja zraka, ki so jo poimenovali raziskovalci, povzroči 8,8 milijona predčasnih smrti letno. Onesnaženost zraka predstavlja celo večje tveganje za javno zdravje kot kajenje.

onesnaženje Novice Onesnažen zrak je eden od razlogov za visoko smrtnost v Italiji

Znanstveniki z Inštituta Max Planck za kemijo in univerzitetnega kliničnega centra v Mainzu pa so ugotovili, da zaradi bolezni, ki jih povzroča onesnažen zrak, letno prezgodaj umre skoraj 800 tisoč Evropejcev, onesnažen zrak pa življenje povprečnega prebivalca skrajša za več kot dve leti. 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 7
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin