"Naše učne knjige so bili naši bolniki"

Prvi primer okužbe z novim koronavirusom v Sloveniji je bil sicer potrjen pred enim letom, a se je delo z zbiranjem informacij in pripravami začelo že veliko pred tem, je v današnji izjavi za medije dejala predstojnica ljubljanske infekcijske klinike Tatjana Lejko Zupanc. Ob tem si niso predstavljali, kako se bo epidemija covida-19 razvijala, prav tako ne, s čim bodo imeli opravka, navaja STA.

Morda sedanja dognanja čez leto dni ne bodo popolnoma držala

"Referenc za to bolezen nismo imeli, in vse znanje, ki se je nakopičilo, se je kopičilo sproti," je dejala. Ob tem domneva, da morda tudi sedanja dognanja čez leto dni ne bodo popolnoma držala, saj se podatki o kužnosti, imunosti, posledicah nabirajo sproti. Upa, da ne bo prišlo do različic virusa, ki bi bile nevarnejše in bi puščale hujše posledice.

Prve informacije o bolezni so dobivali od bolnikov

Tudi infektologinja Tadeja Kotar, ki je bila v delo s covidnimi bolniki in pripravo protokolov vključena že od vsega začetka, je izpostavila, da so prve informacije o bolezni dobivali od bolnikov. Med prvimi so bili slovenski potniki na križarki Diamond Princess, s katerimi so bili slovenski infektologi v navezi. "Bilo je zelo težko, saj na veliko njihovih vprašanj nismo vedeli odgovora. Oni so meni povedali, kako je videti okužba," se je spominjala po navedbah STA.

Novice V sredo potrdili 1.019 novih okužb #video

"Prvi članki iz Kitajske so bili objavljeni konec januarja, sredi februarja, ampak večina stvari je bila popolna neznanka. To je v bistvu za zdravnika izjemna izkušnja, da se bolezni učiš od bolnika. Naše knjige so bili naši bolniki," je dejala Kotarjeva.

"Nekaterim bolnikom se je stanje zelo hitro poslabšalo"

Kot se je spominjala, so si ob prvem potrjenem primeru nekako oddahnili, saj so vedeli, da bodo lahko sledili stikom in obvladali situacijo. "Teden dni po prihodu prvih bolnikov se je začelo zelo veliko dela za vse. Protokoli so se dnevno spreminjali v skladu s težavami, na katere smo naleteli, in s tem, kar smo novega izvedeli. Najhuje je bilo, ker nisi vedel, kaj te čaka. Nekaterim bolnikom se je stanje zelo hitro poslabšalo," je dejala po navedbah STA.

Tatjana Lejko Zupanc Foto: STA ,

Po sprejemu prvih bolnikov na infekcijsko kliniko so se številke začele hitro dvigati, zato je Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana moral priskrbeti nove prostore, je spomnila predstojnica klinike. Takrat so se držali starega pandemskega načrta, pripravljenega za pandemijo gripe, ki se je za prvi val izkazal za zelo učinkovitega. Hitro pa so ugotovili, da bi ga morali za primer hujše epidemije prevetriti, kar so čez poletje tudi naredili, prav tako so pripravljali prostore in kadre, še navaja STA.

"Jeseni so številke narasle prek kakršnihkoli pričakovanj"

"Jeseni smo bili mnenja, da smo kar dobro pripravljeni. Nato se je začel jesenski val, ko so številke narasle prek kakršnihkoli pričakovanj, predvsem delno na račun tega, da je okužba zašla med najbolj ranljive populacije, to so starostniki v domovih za starejše," je dejala Lejko Zupančeva. Na vrhuncu so imeli na infekcijski kliniki hospitaliziranih čez 350 bolnikov s covid-19, veliko jih je bilo tudi na oddelkih intenzivne terapije. Po oceni Lejko Zupančeve jim brez sodelovanja celotnega UKC tako velikega pritiska covidnih bolnikov ne bi uspelo obravnavati.

Velik uspeh cepiv

Slovenski podatki o umrljivosti so po njenih besedah primerljivi s svetovnimi, tudi ležalne dobe so se skrajšale. Uporabljajo tista zdravila, ki so se v raziskavah izkazala z dokazi kot podprto učinkovita. "Kar štejem kot strašen uspeh stroke, farmacije in tudi politike, če hočete, je pa to, da že imamo cepivo. Cepiv je veliko, morda niso ravno v takih količinah, kot bi si želeli, vendar so učinkovita, preizkušena in varna. Prepričana sem, da bomo tudi ljudi precepili do poletja v zadosti velikem številu," je po pisanju STA še dejala Lejko Zupančeva.