Napovedan še en referendum – tokrat o družinskem zakoniku

V Civilni iniciativi Za družino in pravice otrok so že začeli zbirati podpise za razpis referenduma o družinskem zakoniku. Kljub četrtkovem sprejetju družinskega zakonika v DZ je njegova usoda še negotova. V iniciativi so namreč že pričeli z zbiranjem 2500 podpisov, kolikor jih je v DZ treba vložiti v sedmih dneh od sprejetja zakonika, da bi lahko nato zbirali glasove podpore razpisu referenduma na družinski zakonik. Primc: Zakon otroku jemlje temeljno pravico to mame in očeta Vodja iniciative Aleš Primc namreč obžaluje, da so poslanci sprejeli zakon, ki po njegovem mnenju otroku jemlje temeljno človekovo pravico do mame in očeta. Ta pa je, kot pravi, nujna za otrokovo normalno vzgojo in razvoj.

"Sprejem zakonika ne varuje vrednote družine"

V Komisiji Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci pa so prepričani, da sprejem zakonika ne varuje vrednote družine in pomena očetovstva in materinstva za razvoj otroka. Zaradi redefiniranja družine z vključitvijo instituta istospolnih partnerskih skupnosti je družinski zakonik, navkljub nekaterim dobrim rešitvam, še vedno problematičen in nesprejemljiv, so zapisali v izjavi za javnost.

"Treba je najtičim širše družbeno soglasje" O tako pomembni vrednoti, kot je družina, je po mnenju komisije treba najti čim širše družbeno soglasje. V Komisiji zato podpirajo civilnodružbene organizacije, ki so napovedale pobudo, da o sprejemu zakonika odločajo vsi državljani. Referendum je kot najvišja oblika demokratičnega odločanja v danih razmerah najboljši način, da se državljanom omogoči izvrševanje pravice do soodločanja o vprašanju, kako naj bo vrednota družine urejena v naši zakonodaji, so še sporočili.

Sprejetje zakona obžalujejo tudi v NSi K zbiranju podpisov so se pridružili v NSi. Tudi predsednica stranke Ljudmila Novak namreč obžaluje, da je DZ potrdil takšen zakon, ki bo po njenem mnenju škodljiv za odnos državljanov do pojmovanja družine."Menimo, da tega zakonika ne podpira veliko število državljanov, nenazadnje je bilo zbranih 65.000 podpisov proti temu zakoniku, in menim, da bi morali poslanci, vlada bolj spoštovati voljo ljudstva."

Nekaj državnih svetnikov napovedalo veto na zakonik Sicer si Primc želi, da bi državni svet sprejel veto na zakonik, saj je to po njegovem mnenju najlažja pot do tega, da zakonik ne bi veljal. Državni svetniki namreč lahko do četrtka vložijo veto na zakonik, nekateri svetniki so to tudi že napovedali. Kot so pojasnili v državnem svetu, pobude za glasovanje o vetu še niso dobili.

Primc: Pri kompromisnem predlogu gre za prevaro Primc tudi obžaluje, da se "vlada ni bila pripravljena pogovarjati in priti do rešitev, ki bi bila za vse sprejemljiva". Po njegovem mnenju vlada s tistim, ki sama pojmuje kompromisni predlog, ni stopila nobenega koraka nazaj. "Gre samo za prevaro, s katero želi zamegliti to temeljno dejstvo, da izenačuje pomen mame in očeta s pomenom dveh mam oz. dveh očetov v družinskem zakoniku," je dejal.

"Otroci so bitja, ki potrebujejo posebno zaščito" Če bo podana pobuda o presoji ustavnosti referendumskega vprašanja, pa Novakova upa, da bo ustavno sodišče zaščitilo pravice otrok. "Otroci so bitja, osebe, ki potrebujejo posebno zaščito in niso pravica nobenega, tudi ne pravica manjšin," je dejala predsednica NSi.

"Slovenija vsekakor potrebuje nov družinski zakonik. Glede na število vloženih amandmajev pa je postala neka čudna gmota," pravi Novakova. Meni, da bi bil lahko družinski zakonik veliko boljši in sprejet z večjim družbenim konsenzom, namesto da je bil izsiljen.

"Postajamo vedno bolj vase zaprta in nestrpna družba" Medtem se je na razprave o družinskem zakoniku na svojem blogu odzvala predsednica LDS Katarina Kresal. "Nestrpnost v slovenski politiki je postala nekaj povsem vsakdanjega, postajamo vedno bolj vase zaprta in nestrpna družba," je zapisala.

"Če smo kje kreativni, potem smo kvečjemu v metodah nestrpnosti: smo a priori proti vsem spremembam, pa tudi če gre za spremembe na bolje, na ulicah napadamo geje in razbijamo lokale, kjer se zbirajo, vedno več je nasilja v (tradicionalni!) družini ter nasilnih obračunov in nerazumljivih dejanj, ki se končajo s smrtjo," je še dodala Kresalova.

"Kazalnik družbene zrelosti je tudi njen odnos do istospolno usmerjenih" Poudarila je, da nasilje in nestrpnost ne sodita v družbo, ki zagovarja visoke civilizacijske standarde in se deklarira za odprto, zrelo in strpno. Po njenem mnenju je kazalnik družbene zrelosti tudi njen odnos do istospolno usmerjenih, drugače razmišljajočih, hendikepiranih, do šibkejših družbenih skupin in manjšin.

"Tovrstne zrelosti ne moremo doseči z enim ukrepom, enim zakonom ali zakonikom," je opozorila Kresalova. "Dosegli jo bomo, ko bodo vse ravni družbe, začenši na vrhu, delovale konstruktivno in strpno, ko bomo sposobni drug drugega poslušati in slišati, ko ne bo ena stran proti drugi samo zato, da bo proti," je še zapisala.

Blažič: Velik korak naprej pri odpravi sistemske diskriminacije Koordinator kampanje Za vse družine Mitja Blažič ocenjuje, da je potrditev družinskega zakonika v DZ "zelo velik korak naprej pri odpravi sistemske diskriminacije istospolno usmerjenih pri nas". Ob tem poudarja, da zakonik za istospolne pare prinaša izenačitev na področju socialnih pravic, ne prinaša pa nič novega glede možnosti posvajanja otrok.

Blažič se zaveda, da potrditev v DZ še ne pomeni uveljavitve, saj je treba še počakati na morebiten veto državnega sveta in referendum. Če se bodo zbirali podpisi za razpis referenduma na družinski zakonik in bo podana pobuda o presoji ustavnosti referendumskega vprašanja, Blažič upa, da bo ustavno sodišče razpoznalo, da gre za pomemben korak naprej pri odpravi diskriminacije, ki je bila uzakonjenja.

"O človekovih pravicah se ne bi smelo odločati na ljudskih referendumih" Prav tako upa, da bo ustavno sodišče razpoznalo, da večina ne more odločati o pravicah manjšin, še posebej če večina s tem zakonom popolnoma ničesar ne izgublja, manjšina pa pridobiva to, kar ji je bilo do sedaj zanikano zaradi diskriminacije. Blažič tudi upa, da bo sodišče zaznalo, da se o človekovih pravicah ne bi smelo odločati na ljudskih referendumih.