Ponedeljek, 23. 1. 2017, 4.00
6 let, 7 mesecev
Najverjetnejši novi vodja tožilstva: "Gospodarski kriminal bo prioriteta vseh prioritet"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,20
8
Drago Šketa je tik pred imenovanjem na mesto generalnega državnega tožilca. Na tem položaju se bo, če bo imenovan, zavzemal za bolj kakovostne obtožnice, tudi s krepitvijo strokovne podpore tožilcem, in pregon gospodarske kriminalitete, ki po njegovih besedah tudi ob izboljšanju stanja v državi ne izgublja zagona.
Mariborčan Drago Šketa je v 22 letih prehodil pot od pripravnika na sodišču in strokovnega sodelavca na tožilstvu do položaja vodje mariborskega okrožnega tožilstva, na katerem je leta 2010 nasledil Elizabeto Györkös, mamo notranje ministrice Vesne Györkös Žnidar.
Lani je Šketa dobil nov šestletni mandat, a se je hkrati podal v tekmo za položaj prvega tožilca v državi. Čeprav dela trenutnega generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja, ki mu mandat poteče maja, ne želi komentirati, je iz njegovih besed razvidno, da si želi sprememb. "Imam vizijo razvoja tožilstva. Menim, da lahko z novimi vzvodi in energijo posodobimo njegovo delovanje," odgovarja na vprašanje, zakaj se je odločil za kandidaturo.
Zadnjo besedo imajo poslanci
V petek je državnotožilski svet sporočil, da bo Državnemu zboru (DZ) predlagal imenovanje Škete. Zdaj imata tako Mariborčan kot njegov protikandidat Robert Renier osem dni časa za morebitne pripombe, nato bo svet dokončno odločitev sporočil DZ. Predlagani kandidat bo moral po vzoru izbirnega postopka ministrov prestati še zaslišanje pred odborom za pravosodje in poslanci, ki na koncu kandidata tudi potrdijo.
Zvonku Fišerju se mandat generalnega državnega tožilca končuje maja.
Preberite še:
-> Pogovor z drugim kandidatom Robertom Renierjem
-> Dušan Šešok: menedžer, ki si ga ne želite imeti za šefa
SDT le za najtežji gospodarski kriminal
V izjavah za javnost poudarjate, da je ena od vaših prednostnih nalog pregon gospodarskega kriminala. Kaj konkretno boste spremenili?
Po petih letih od ustanovitve specializiranega tožilstva (SDT) je po mojem mnenju smiselno prevetriti katalog kaznivih dejanj, ki jih obravnava. Danes so med temi namreč tudi kazniva dejanja s področja ponarejanja denarja, prostitucije, trgovine z ljudmi, kar bi lahko prenesli nazaj na okrožna tožilstva, SDT pa bi se osredotočil na najtežja gospodarska in sistemska kazniva dejanja, od bančne luknje do energetike in javnih naročil.
Okrepil bi tudi strokovno podporo tožilcem in njihovo specializacijo. Kot pravniki namreč nimamo vseh potrebnih uporabnih znanj za težke primere gospodarske kriminalitete, na primer s področja ekonomije, financ, računovodstva.
A pri pregonu tovrstnih dejanj je težava, da tudi večina sodnikov ne razume dovolj lastniških hobotnic, zapletenih finančnih instrumentov in drugih metod, ki jih uporabljajo gospodarski kriminalci.
Nedvomno bi morala spremembam na tožilstvu slediti ustanovitev specializiranih sodišč, ki bi se posvečala samo gospodarski kriminaliteti, ne tako kot danes, ko sodniki specializiranih oddelkov obravnavajo vse od najhujših gospodarskih kaznivih dejanj pa do tatvin in povzročitve hudih telesnih poškodb.
Potrebujemo sodnike in senate, ki jim ne bodo tuji poslovanje podjetij, ekonomija in gospodarsko pravo. Za to se zavzema tudi minister. V Avstriji na primer gospodarsko kriminaliteto sodijo gospodarsko-kazenski, ne klasični senati.
Koliko strokovne podpore ima tožilec danes?
Na okrožnem tožilstvu, ki ga vodim, je 25 tožilcev in devet strokovnih sodelavcev. V tujini je razmerje obrnjeno. V medijih pogosto poudarjate, kako veliko število tožilcev in sodnikov imamo glede na število prebivalcev, nihče pa ne pogleda, koliko imajo v drugih državah podpornega, strokovnega osebja, ki skrajšuje odzivni čas tožilcev in sodnikov v najtežjih zadevah.
Ne pravim, da trenutno ljudje v pravosodju nimajo znanja, jih je pa treba vsekakor nadgraditi. Pri zahtevnejših zadevah nam sicer že danes pomagajo tudi institucije, s katerimi v določenih primerih ustanavljamo specializirane skupine. To so Urad za preprečevanje pranja denarja (UPPD), Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), Agencija za varstvo konkurence (AVK).
Banke Slovenije (BS) namenoma ne omenite?
Tudi Banka Slovenije.
So se pa odnosi od lanskih preiskav Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) na BS ohladili.
Z bančno kriminaliteto se večinoma ukvarja SDT. Znano pa je, kakšna so bila naznanila, ki smo jih dobivali na tožilstvo, in kako težko je bilo pridobiti dokumentacijo in obdelati podatke.
V Mariboru je bilo veliko bančnih kaznivih dejanj, tako v NKBM, Probanki kot tudi mariborski enoti NLB. Dejanja preiskuje SDT, banke so vlagale tudi odškodninske tožbe, a do zdaj so vse tožbe, znane javnosti, padle. Zakaj?
Presoja, ali gre za kaznivo dejanje, je seveda v domeni sodišč. Poleg tega težko komentiram, saj ne vem, kako so argumentirali tožbe oziroma odškodninske zahtevke.
V zvezi s kritikami dela SDT pa je pomembno poudariti tudi, da smo zadnji v jugovzhodni regiji vzpostavili tak organ. Do leta 2014 in kadrovske okrepitve s 30 tožilci je imela ta enota vsega 11 tožilcev, kar je zelo malo glede na količino zadev, ki jih je obravnavala. Počasi se bodo začeli kazati tudi sadovi dela tega organa.
Ena od prioritet bo tudi informatizacija dela tožilstva, pravi Šketa. "Oprema je zastarela, večino dokumentacije pa hranimo v mapah. Pri najobsežnejših zadevah se nabere tudi za dva kombija dokumentacije."
Zagnani tožilci si zaslužijo višje plače
Minister Klemenčič je pred letom dni dejal, da bi tožilce plačevali po učinkovitosti.
Tožilstvo je podalo mnenje, da ideji o uvedbi variabilnega dela plače ni naklonjeno. Sam sem se v programu zavzel za dodatno nagrajevanje tožilcev, ki se ukvarjajo z najtežjimi primeri.
Najbolj zagnani tožilci si zaslužijo višje plače, saj vlagajo veliko energije ter znanja, da pripeljejo neko zadevo na sodišče, dokumentacijo si pogosto jemljejo domov.
Kdo danes ocenjuje učinkovitost dela tožilcev?
To je naloga državno-tožilskega sveta, ki letno ocenjuje delo vsakega tožilca. Če podajo negativno oceno, tožilcu preneha funkcija. Hkrati z oceno podajajo tudi predlog za napredovanje. Tisti tožilci, ki ne izkažejo takšne stopnje produktivnosti, kot bi jo lahko, ne napredujejo. Če je tožilec v disciplinskem postopku, se mu lahko tudi zniža plača.
Ste na mariborskem tožilstvu v zadnjih šestih letih, odkar ga vodite, sprejeli kakšen tak ukrep?
Imeli smo nekaj primerov. Enemu tožilcu je po suspenzu prenehalo delovno razmerje. Sistem notranje regulacije znotraj tožilstva deluje.
So tožilci danes po vašem mnenju učinkoviti?
Tožilec ima že po merilih, opredeljenih v zakonu, omejen čas za reševanje zadeve (90 dni), na pisno zaprosilo pa mu vodja tožilstva lahko odobri podaljšanje. To se dogaja predvsem v zahtevnejših primerih gospodarske kriminalitete in korupcije. Tu gre za kompleksne zadeve, ki pa jih statistika ne pokaže. Konec lanskega leta smo imeli primer gospodarske kriminalitete, ko se je osem strokovnih sodelavcev z dvema zadevama ukvarjalo štiri mesece. Prvi obtožni akt ima več kot 500, drugi okrog 400 strani.
Seveda je vedno prostor za izboljšave. Izboljšanje kakovosti tožilskih aktov je eden od mojih ciljev. Načrtujem večja vlaganja v izobraževanje, predvsem mladih tožilcev, delavnice ter skupna usposabljanja tožilcev. Zadnje je potrebno tudi za potrebe čim bolj usklajene prakse.
Pravosodni minister Goran Klemenčič ima veliko idej o spremembah na tožilskem področju. Tožilci se z vsemi ne strinjajo: med drugim so zavrnili njegov predlog o uvedbi variabilnega dela plače, ki bi ga vezali na učinkovitost.
Pomanjkljiva analitika
Imate kakšne podatke, iz katerih bi se dalo na primer razbrati, katera tožilstva so bolj in katera manj učinkovita?
Teh statistik danes nimamo. Zavzemam se za to, da se čim prej vzpostavi analitični oddelek v okviru vrhovnega tožilstva, ki bo analiziral, kolikšen je pripad po tožilstvih v različnih segmentih in koliko časa potrebujejo za posamezne zadeve. Na podlagi teh podatkov bi lahko potem predodeljevali zadeve in zmanjšali obremenjenost posameznih tožilstev.
To so celo sodišča, ki ne slovijo ravno po moderni organiziranosti, uvedla že pred leti. Kako to, da na tožilstvu takega sistema še vedno nimate?
Na tožilstvu se je zadeve selilo le v nekaj primerih, na pobudo vodij tožilstev, ki so bila preobremenjena. Mi smo imeli tak primer pred dvema letoma. Mislim pa, da to ne more delovati le na zaprosilo, temveč je treba z analitičnimi orodji vseskozi spremljati stanje in se čim prej odzivati na odklone v sistemu.
Za učinkovitejši pregon gospodarskega kriminala potrebujemo specializirana sodišča, meni Šketa.
Za boljši vpogled v premoženjsko stanje obdolžencev
Kako dobra je informatizacija na tožilstvu?
Oprema je zastarela, večino dokumentacije pa hranimo v mapah. Pri najobsežnejših zadevah se nabere tudi za dva kombija dokumentacije. Dolgoročno razmišljamo o vzpostavitvi sistema elektronskih ovadb in hrambe listinskih dokazov v elektronski obliki. To bi precej olajšalo tudi obdelavo.
Ena od mojih idej je tudi vzpostavitev novih vpisnikov in po potrebi novih baz. V mislih imam predvsem vzpostavitev baze za preverjanje premoženjskega stanja obdolženca, podobno kot imajo to urejeno centri za socialno delo. Ti imajo ob odločanju o socialni pomoči ali otroških dokladih vpogled v vse premoženjsko stanje posameznika.
Baza bi se morala oblikovati skupaj z ministrstvom, ki je zadolženo za informacijsko opremo pravosodja, ter vrhovnim sodiščem.
Zakaj to potrebujete?
Danes je sistem tak, da pride obdolženec pred sodišče, sodnik ga vpraša, koliko zasluži, obdolženec pove – in sodnik mu verjame na besedo. Na podlagi tega mu lahko, če obdolženec zatrdi, da ima nizke prejemke, zmanjša ali celo odpusti plačilo stroškov kazenskega postopka ali denarne kazni. Skupna baza premoženjskega stanja obdolžencev bi preprečila zamolčano resnično finančno stanje.
Ali ne more sodišče za podatke preprosto prositi CSD?
Načeloma bi lahko, a sodišča tega ne počnejo. Dodatna omejitev je ta, da ima CSD podatke le za osebe, ki jih obravnava, ne za vse državljane. Vsi zagotovo niso zavedeni v registru.
"Do leta 2014 in kadrovske okrepitve s 30 tožilci je imel SDT vsega 11 tožilcev, kar je zelo malo glede na količino zadev, ki jih je obravnaval. Počasi se bodo začeli kazati tudi sadovi dela tega organa," Šketa meni o delu SDT, ki ga vodi Harij Furlan (na fotografiji).
Poplava kršitev pravic delavcev
Minister Klemenčič je pred meseci ekipo policistov, tožilcev, sodnikov peljal na delovni obisk na Islandijo, ki velja za primer dobre prakse pregona bančnega kriminala. Bi sami, če bi bili na Fišerjevem mestu, to storili že prej?
Menim, da se moramo zgledovati po dobrih rešitvah iz tujine in da je treba spodbujati mednarodno sodelovanje, sploh v segmentih, kjer imamo težave.
V določenih delih pa se tožilci ukvarjajo tudi s sistemskimi kršitvami, ki so unikum naše družbe. Zakaj imamo osem tisoč ovadb zaradi kršitev pravic delavcev? To vprašanje je treba urediti. Delavci so podvrženi malodane sužnjelastniškim razmerjem. Podobno je pri sistemu javnih naročil in bančni kriminaliteti. Potrebujemo varovalke, da se kazniva dejanja ne bodo dogajala.
Smo se v krizi česa naučili in te varovalke postavili na prava mesta? Dobivate kaj manj ovadb?
Na nekaterih področjih kriminala se je število zmanjšalo, predvsem v gospodarski kriminaliteti pa se število ohranja, saj se negativne poslovne prakse nadaljujejo. Zato bo pregon te, če bom imenovan, prioriteta vseh prioritet. Tu mora generalni tožilec ukrepati na vse mogoče načine, prav tako pa tudi zakonodajalec.
Na mariborskem tožilstvu smo v zadnjih letih podali kar nekaj predlogov za spremembe zakonodaje. Od zemljiškega dolga, davčnih kaznivih dejanj in prekrškov, terorizma, ureditve problematike nezakonitega priseljevanja. Pri zadnji smo tudi institucije, predvsem zavode za zaposlovanje in upravne enote, ki so nekritično izdajala dovoljenja za delo in bivanje, informirali o tem, v kakšnih oblikah se kazniva dejanja izvršujejo. Včasih te institucije preprosto ne prepoznajo anomalij, vsaj ne pravočasno.
Pred dokončnim premikom delovnega mesta iz središča Maribora v Ljubljano mora Drago Šketa o tem, da je pravi za mesto prvega tožilca v državi, prepričati še poslance.
Več komunikacije z javnostjo
Policija, tožilstvo, sodstvo. Kako bi jih razporedili po javni podobi?
Jasno je, da pravosodni organi v javnomnenjskih raziskavah precej nizko kotirajo. Zakaj, ne vem, morda zaradi velikega števila zadev na sodišču ali pa je morda krivo tudi pomanjkljivo obveščanje javnosti.
Ne le strokovna, tudi laična javnost bi morala dobiti več informacij o posameznih primerih, delovanju tožilstva. To bi povečalo preglednost delovanja. Smo v obdobju interaktivnih tehnologij in pričakujem, da bodo tudi na posameznih tožilstvih sledili tej politiki.
Menim, da bi lahko začeli že s spletnimi stranmi posameznih tožilstev, ki jih še vedno nimamo. Že od leta 2011 velja tudi zakon, da bi morali imeti stran tožilstva v italijanskem ter madžarskem jeziku za potrebe narodne skupnosti, a je nimamo.
Danes je po Sloveniji 11 okrožnih tožilstev. Ali bi bilo treba to mrežo reorganizirati?
Skladno z reorganizacijo mreže sodišč bo verjetno potrebna tudi reorganizacija tožilstva. A za konkretne spremembe moramo počakati, da vidimo, na katerih sodiščih se bodo kazenske zadeve še obravnavale in na katerih ne. Tam, kjer se ne bodo, ne vidim smisla, da ostanejo samostojna tožilstva, lahko so le zunanji oddelki drugih okrožnih tožilstev. Tudi nekatere zunanje oddelke se bo verjetno ukinilo.
Vplivi politike
Ste kakorkoli politični opredeljeni?
Ne. Tudi sicer politična opredeljenost in nazori ne smejo biti podlaga za tožilsko delo.
Kaj pa vplivi politike na tožilsko delo?
Neposredno se seveda zavzemamo, da ni tega vpliva. Ima pa politika možnost vplivanja prek sprejemanja zakonodaje. To je lahko ugodno ali pa tudi ne.
Minister Klemenčič ima kar veliko idej o spremembah na tožilskem področju. Glede na to, da vas je podprl, si mislim, da se o večini ukrepov strinjata. Ste se kateremu v obdobju njegovega mandata tudi uprli?
V celoti nismo zavrnili nobenega predloga zakona. Ponekod pa smo podali pripombe, na primer pri predlogu novele zakona o kazenskem postopku. V tem je navedeno, da bi moral tožilec kvalificiranega ovaditelja oziroma oškodovanca (to bi bila na primer Finančna uprava RS in druge državne institucije, op. a.), preden zavrže ovadbo, seznaniti z osnutkom sklepa o zavrženju.
To bi po našem mnenju posegalo v neodvisnost in samostojnost dela tožilca, zato smo podali pripombe. Zakon pa je še vedno v usklajevanju, tako da še ne vemo, ali bodo naše pripombe v tem – in tudi drugih delih – upoštevane.
8