Sreda, 18. 1. 2017, 11.33
7 let, 1 mesec
Kdo je neznanec, ki bi rad vodil vrhovno državno tožilstvo?
Tožilstvo je ovito v medijski molk, nima strokovnjakov, ki bi pomagali preganjati najhujše oblike gospodarskega kriminala, tožilci delajo z zastarelo opremo in programi. To je enako, kot če bi Schumacherja posedli v "fička" in ga dali tekmovat z vozniki v formuli 1, meni kandidat za generalnega državnega tožilca Robert Renier.
Ves čas kot predavatelj sodeluje pri izobraževanjih sodnikov, tožilcev, policistov in carinikov doma in v tujini. Pohvali se, da se med svojimi kolegi v Krškem počuti odlično in da je njihovo tožilstvo znano kot izredno dobro, učinkovito, z dobrimi medčloveškimi odnosi.
Zakaj ste se odločili za kandidaturo? Vas je k temu kdo nagovoril?
Za kandidaturo sem se odločil na podlagi lastne iniciative. Glede na to, da sem toliko časa šef tožilstva, dobro poznam vse težave, dobre in slabe plati tožilstva. V vseh teh letih sem razvijal koncept izboljšanja in povečanja učinkovitosti tožilstva.
Na podlagi dobrih praks, ki smo jih razvili na našem tožilstvu in so bile kot take tudi širše prepoznane, kandidiram z namenom, da te dobre prakse prenesem na nacionalno raven, da se še poveča učinkovitost delovanja tožilstva.
Komunikacije tožilstva s politiko in javnostmi je malo. Kako bi bilo treba to izboljšati?
Živimo v časih, ko si ne moremo privoščiti, da bi se tožilstvo zapiralo v medijski molk. Posledica tega je, da mediji oziroma javnost prave podobe tožilstva niti ne pozna, ker se vedno osredotočamo le na odgovarjanje na napade, ne znamo pa predstaviti tistega, kar je dobro in učinkovito. Ocenjujem namreč, da tožilstvo deluje pretežno dobro, čeprav so seveda tudi pomanjkljivosti in rezerve.
V svoji viziji zato znotraj vrhovnega tožilstva vidim ustanovitev službe za stike z javnostjo, ki bo z vsemi klasičnimi oblikami, tudi prek novinarskih konferenc, sporočala javnosti, kar mora vedeti o delu tožilstva.
Potrebujemo tudi bolj aktivne in privlačne spletne strani, ki bodo ponujale odgovore na vprašanja javnosti. In tretje, tožilce je treba spodbuditi, da stopijo iz ozadja in povejo, kar imajo povedati. Da bo tožilstvo postalo prepoznavno navzven, ne pa da samo poslušamo očitke.
Smo na neki način zaprti in le odgovarjamo na napade. Želim si, da bi bili tako odprti, kot so tožilstva po drugih državah.
Kot eno izmed svojih prioritet izpostavljate pregon bančnega kriminala. Za kakšno organiziranost tožilstva ste, kar zadeva to področje: naj to enako kot do zdaj preganjajo tožilci specializiranega državnega tožilstva, poseben oddelek znotraj tega ali imate morda kakšno drugo idejo?
"Živimo v časih, ko si ne moremo privoščiti, da bi se tožilstvo zapiralo v medijski molk," trdi Renier.
Generalni državni tožilec ni pristojen za ustanavljanje oddelkov po okrožnih tožilstvih. Eden od mojih strateških dolgoročnih ciljev za povečanje učinkovitosti je poenotenje notranje organizacijske strukture po vseh tožilstvih, da bi postali učinkovitejši. Zdaj smo zelo heterogeni.
Bančni kriminal obravnava specializirano tožilstvo. Posebnemu oddelku znotraj tega, ki bi se s tem ukvarjal, sem naklonjen. Vendar se mi ne zdi primerno, da bi to urejal zakon, ampak notranjetožilski akti.
Predvsem pa je pomembno, kdo bo zaposlen v teh oddelkih. Prizadeval si bom, da specializirano državno tožilstvo zaposli specializirane kadre – strokovnjake z različnih področij, ki bodo tožilcem pomagali pri predkazenskem in nadaljnjih postopkih.
Tožilec se lahko nenehno izobražuje, a ne more poznati podrobnosti specifičnega poslovanja, zato potrebuje nabor strokovnjakov, ki mu morajo biti neprestano na voljo. To je praksa tudi nekaterih drugih držav, ki je zelo dobra. To je nuja.
Poleg oddelka in strokovne podpore pa je nujno tudi ustrezno orodje. V Avstriji so takoj, ko so začeli preiskovati bančni kriminal, razvili posebne računalniške programe za obdelavo množice podatkov in analiziranje. Avstrijski tožilec izmed 12 milijonov dokumentov na klik potegne dokument, ki ga potrebuje. Mi pa to delamo "peš". Kolegi izgorevajo. To je potrata časa in energije.
Tožilstvo ima tudi eno najbolj zastarelih računalniških oprem. Naši računalniki in strežniki so stari 12, 14 let, da niti ne moreš odpirati vseh priponk. Priložnosti za izboljšave je veliko.
Za naslednika generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja (v sredini) se potegujeta Robert Renier (levo) in Drago Šketa (desno).
Novinar Mitja Lomovšek je pred kratkim pisal, da ste na upravnem sodišču vložili tožbo zoper odločbo informacijske pooblaščenke, ker je ta dovolila izročitev dokumentov o domnevno nezakonitem imenovanju okrožnega državnega tožilca Bogdana Matjašiča s krškega tožilstva. V tistem času ste že vodili tožilstvo, Matjašiču pa naj bi pomagali do funkcije in mu dodelili višjo plačo. Kako se odzivate na te obtožbe?
Gre za izmišljotine. Kot vodja ne morem imenovati nobenega tožilca, niti mu dati plače. Vsi postopki pri imenovanju državnega tožilca Matjašiča so bili skladni z zakonom. Gospod je pred tem delal na upravni enoti kot vodja oddelka za upravnopravne zadeve in ga je vlada morala celo razrešiti, da je lahko prišel k nam. Tudi ko je pozneje kandidiral za okrožnega državnega tožilca – pred tem je bil samo pomočnik –, je bil prav tako izveden postopek. Vse je objavljeno v Uradnem listu.
Gospod Lomovšek tožilca Matjašiča tako grozovito zmerja in žali, ker ga želi izločiti iz svojega kazenskega postopka. Ocenil sem, da želi nekatere njegove osebne podatke zgolj zato, da bi ga šikaniral, kar pomeni zlorabo zakonodaje. Zato sem kot vodja tožilstva pred upravnim sodiščem legitimno sprožil upravni spor zoper odločbo pooblaščenke. To ni nič nezakonitega.
Ko je neupravičeno napaden in šikaniran tožilec, ki sem mu šef, bom vedno stal za njim in se boril zanj.
Razumljivo je, da želite tožilca zaščititi. Vsak državljan pa je upravičen do podatkov, ki jih je odobrila tudi informacijska pooblaščenka. Enako verjetno Lomovšek. Drugo vprašanje pa je, kako jih bo uporabil.
Pooblaščenka se lahko odloči tako ali drugače. Zakon pa predvideva izjeme, ko gre za interese kazenskega postopka. Gre ravno za to. Ne nazadnje je tudi predsednik državnega zbora Milan Brglez ocenil, da gre (pri zahtevi za razpis referenduma o delavcih migrantih, op. p.) za zlorabo zakonodaje, v čemer mu je celo ustavno sodišče dalo prav, pa vsi vemo, da je bilo vse zbrano legalno.
Tu gre za zlorabo v kazenskem postopku. Temu sem se uprl. Ne gre za pravico do obveščenosti. Dobršen del stvari je objavljen v Uradnem listu, čeprav gospod Lomovšek trdi, da ni.
"Prizadeval si bom, da specializirano državno tožilstvo zaposli specializirane kadre – strokovnjake z različnih področij, ki bodo tožilcem pomagali pri predkazenskem in nadaljnjih postopkih."
Kako bi Lomovšek s temi podatki lahko oviral kazenski postopek?
Gospod Lomovšek poskuša gospoda Matjašiča diskreditirati. Ker tožilca ne moreš izločiti zaradi nepristranskosti, ga želi pripraviti do tega, da bo kot večina drugih sodnikov, ki jih je žalil, sam odnehal in zahteval svojo izločitev.
Glede na to, da ves čas zasleduje isti cilj, ocenjujem, da zlorablja ta institut. Če pa ga zlorablja, se je temu treba upreti, upravno sodišče bo pa pač reklo svoje. To so zakonske poti, zato ne vem, zakaj bi bilo sporno, da državni organ uporabi legitimne poti, če se ne strinja z odločitvijo informacijske pooblaščenke.
Ste zahtevane podatke izročili, glede na to, da je bila vaša zahteva za izdajo začasne odredbe zoper odločbo informacijske pooblaščenke zavrnjena?
Ne. Sodišče je predlog za začasno odredbo zavrnilo, ker je hkrati tudi reklo, da do konca postopka stranka tudi brez izdaje začasne odredbe ni dolžna izročiti podatkov.
Ste bili kdaj član kakšne stranke, ste imeli kakšne strankarske funkcije, povezave s politiko?
Nikoli nisem bil niti simpatizer niti član kakšne stranke. Sem karierni tožilec, strogo se držim načela, da je treba imeti enak odnos do vseh. Tudi zdaj, ko kandidiram, ne iščem nikakršne podpore političnih strank. Izhajam le iz profesionalnih kompetenc.
2