V Sloveniji situacija ni tako zelo slaba, da bi še naprej varčevali, meni ekonomist Jože Mencinger, ekonomist Bernard Brščič pa, da je varčevanje nujno.
Jutri se začnejo pogajanja med vlado in socialnimi partnerji. Sindikati javnega sektorja ostro zavračajo predlagane vladne ukrepe, s katerimi bi oklestili dodatke k plači, zahtevajo pa tudi odmrznitev napredovanj. Tudi ekonomista Jože Mencinger in Bernard Brščič se z ukrepi vlade ne strinjata, a vsak na svoj način.
Jože Mencinger: Druge alternative kot novo zadolževanje ni
"Celo Evropska unija naj bi obrnila politiko, saj se zaveda, da brez investicij ne gre. To sicer pomeni zadolževanje, a situacija v Sloveniji ni tako zelo slaba, da bi še naprej varčevali. To nikamor ne pelje, povzroči le manjše povpraševanja. Edino smiselno bi bilo, da ta prihranek vlada porabi za investicije, a po izkušnjah sodeč, so v krizi daleč najbolj padle prav investicije. Druge alternative kot novo zadolževanje ni," je prepričan ekonomist Jože Mencinger, ki dodaja, da je bilo letos za 600 milijonov več prilivov v državno blagajno.
Bernard Brščič: Pametneje bi bilo zmanjšati število zaposlenih
"Varčevanje v javnem sektorju je z vidika odhodkovne konsolidacije zelo smiselno, vladni načrt pa bi moral biti še ambicioznejši od predlaganega zmanjšanja plač za tri odstotne točke. Je pa pristop zmanjševanja plač v javnem sektorju napačen, saj so te za marsikatero poklicno skupino že zdaj sramotno nizke. Glede na nujno zmanjšanje mase plač v javnem sektorju bi bilo veliko bolj smiselno zmanjšati število zaposlenih," je odločen ekonomist Bernard Brščič, ki meni, da predlagani ukrepi bistveno bolj prizadenejo najšibkejše poklice v javnem sektorju. Je pa varčevanje nedvomno nujno.
Po Brščičevem mnenju bi bilo ključno sindikate prepričati, da je nujno zmanjšanje proračunskih odhodkov, pri čemer vlada ni prepričljiva. "S povečanjem števila ministrstev in dodatnimi državnimi sekretarji na finančnem ministrstvu vlada ni dala dobrega zgleda. Zavezanosti k varčevanju ljudje tako ne zaznajo, zato je ogorčenje sindikatov razumljivo. Ključno je vprašanje verodostojnosti. Zakaj bi javni uslužbenci varčevali, če tega ne počnejo ministrstva in vlada," je kritičen Brščič, ki pogreša tudi napovedi o ukinitvi določenih nepotrebnih institucij.
"Tudi ožja država bi morala shujšati"
"Prej bi bilo treba odpraviti institucionalno onesnaženost in odpraviti določena ministrstva, inšpektorate, svete, veleposlaništva in druge institucije. Tudi ožja država bi morala shujšati, ne samo da se država rešuje na plečih medicinskih sester, policistov, gasilcev in vojakov. Ko bi vse te rezerve izkoristili, se lahko začnemo pogovarjati o žrtvah med zaposlenimi v javnem sektorju," je sklenil Brščič.
2
