Nacionalni reformni program sprejet. Kaj načrtuje vlada? (video)

Vlada je na sobotni seji sprejela osnutek nacionalnega reformnega programa (NPR) 2015-2106, ki ga mora v Bruselj poslati do konca aprila. V ponedeljek ga bo v obravnavo poslala socialnim partnerjem in pristojnim odborom DZ.

Po navedbah ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja je drugi osnutek bistveno spremenjen in izboljšan od prejšnje različice, ki so jo obravnavali v marcu. Kot je dejal, so si bili na seji enotni, da je treba še naprej spodbujati gospodarsko rast ter ohranjati javnofinančno stabilizacijo, kar bo omogočilo postopno razbremenitev gospodarstva in državljanov.

Kako bo vlada spodbujala rast Ukrepe, ki jih država načrtuje za spodbujane gospodarske rasti, je naštel finančni minister Dušan Mramor: - ustvarjanje stabilnega, konkurenčnega okolja z med drugim odpravo administrativnih ovir, davčnimi reformami, deregulacijo poklicev in učinkovitim upravljanjem državnega premoženja, - reforma zdravstva, - reforma trga dela in posodobitev javne uprave, - spremembe pokojninskega sistema po letu 2022, - spodbujanje investicij skozi učinkovitejšo porabo sredstev EU in domačega proračuna.

Na področju javnih financ je omenil okrepitev fiskalnega okvirja skozi sprejem izvedbenega zakona o fiskalnem pravilu in novega zakona o javnih financah, analizo učinkovitosti uporabe javnih sredstev in dolgoročne spremembe v strukturi teh izdatkov, s ciljem doseči strukturno izravnane javne finance v letu 2020.

Načrti za stimulativno plačilo javnih uslužbencev Področje plač in regresa v javnem sektorju medtem ostaja še odprto, saj kot je povedal Koprivnikar, so v začetku pogajanj, kako plače javnih uslužbencev preoblikovati tako, da bodo te za uslužbence bolj stimulativne. "Podaljšanja trenutnih ukrepov kot takih ne pričakujem, temveč je zdaj cilj, kako maso plač ohraniti na vzdržnem nivoju."

Zgodba je po navedbah ministra za javno upravo podobna pri socialnih transferjih, kjer je potreben premislek, katere so tiste potrebe, ki jih je treba nasloviti v okviru finančnih možnosti. "Popolna sprostitev vseh omejitev tudi na tem področju ni mogoča čez noč, bomo pa počasi dopuščali možnosti sprostitev."

Tako Mramor kot Koprivnikar sta pri javnofinančnem ukrepanju izpostavila, da je treba kratkoročne varčevalne ukrepe nadomestiti z dolgoročnimi strukturnimi ukrepi.

Erjavec zadovoljen glede pokojnin Zunanji minister in prvak DeSUS Karl Erjavec je v izjavi novinarjem izrazil zadovoljstvo, da ne bodo ukinili Kapitalske družbe (Kad) in da bodo ustanovili demografski sklad, ker je ključno za DeSUS.

"Iz Kada in demografskega sklada želimo zagotavljati sredstva za usklajevanje pokojnin, in sicer z naslova privatizacije, kjer gre 10 odstotkov kupnin neposredno v Kad oz. novoustanovljeni demografski sklad," je dejal v izjavi medijem in dodal, da so pokojnine za zdaj varne.

"Glede na dogovor s predsednikom vlade Mirom Cerarjem pričakujem, da se bodo januarja pokojnine uskladile za leto 2014, ker je bila gospodarska rast višja od 2,5 odstotka," je dejal. Glede letošnjega leta ni želel nič napovedovati, ker še ni znano, kakšna bo gospodarska rast.

Na vprašanje, kje so bili danes najmanj usklajeni, je odgovoril, da pri rezih na ministrstvih. Spomnil je, da mora država javnofinančni primanjkljaj prihodnje leto znižati na 2,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar lahko po njegovih besedah povzroči težave.

Štrukelj ne namerava odstopati Napoved vlade, da ne bo odpravila vseh varčevalnih ukrepov in bo nekatere sprejela za trajne, po mnenju sindikalista Branimirja Štruklja razkriva, da pri ukrepih ni šlo za varčevanje, ampak trajno znižanje kakovosti življenja zaposlenih. Pravi, da od dogovora o sprostitvi ukrepov pri plačah v javnem sektorju ne bodo odstopili, sicer sledi konflikt.