Torek, 30. 4. 2019, 9.32
4 leta, 12 mesecev
Na kresu na Rožniku že prvi udeleženci #infografika
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,14
14
Pred 1. majem, praznikom dela, bodo kmalu po vsej državi tradicionalno zagoreli kresovi. Številne prireditve s kresom tradicionalno pripravijo v manjših krajih in na okoliških vzpetinah, eno večjih in najbolj obiskanih kresovanj pa bo tudi letos v organizaciji sindikatov na ljubljanskem Rožniku.
Kurjenje kresov, pospremljeno z govori, veselicami in postavljanjem mlaja, je dolgoletna tradicija po vsej Sloveniji. Poteka na predvečer mednarodnega praznika dela, ki je posvečen spominu na krvave demonstracije v Chicagu leta 1886, znane pod imenom Haymarketski izgred. Delavci so zahtevali osemurni delavnik, a je policija njihove demonstracije zatrla.
Kot je pred časom v intervjuju za Siol.net dejal etnolog Janez Bogataj, praznovanje delavskega praznika pri nas sega v leto 1890. Takrat je imel praznik politične poudarke in vsebine. "Na svoje pravice pa delavci niso opozarjali le s shodi, govori in transparenti, ampak tudi s kurjenjem kresa na predvečer praznika," je dejal.
Kam se odpraviti na kresovanje?
Praznik dela je tako priložnost za opozorila o položaju delavcev in njihovih pravicah, zato so organizatorji večjih prireditev največkrat sindikati ali občine, manjša praznovanja pa pripravijo krajevne organizacije ali vaščani sami.
Na Rožniku, kjer bo danes potekala tradicionalna sindikalna prireditev na predvečer praznika dela, se že zbirajo prvi obiskovalci. Kres bo zagorel ob 22. uri, pol ure prej pa bodo obiskovalce nagovorili sindikalni predstavniki. Rdeča nit letošnjih nagovorov bo delovni čas, ki po opozorilih sindikatov marsikje še vedno ni v celoti urejen.
Na prireditvi, ki jo organizirajo Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam in Konfederacija sindikatov javnega sektorja (KSJS), bodo zbrane nagovorili predsednica ZSSS Lidija Jerkič, predsednik Pergama Jakob Počivavšek in članica republiškega odbora Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije Saša Kotar, sicer pristojna za področje bolnišnic.
V upravi za zaščito in reševanje so vse tiste, ki bodo kurili kresove, pozvali k upoštevanju napotkov in prepovedi. Predvsem so opozorili, da mora biti kres ves čas pod nadzorom odrasle osebe.
Postavljanje mlaja in kresovanje bo potekalo tudi po drugih mestih, med drugim v Murski Soboti, kjer bo slavnostni govornik izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko, na Ptuju in v Gornji Radgoni, kjer bo tradicionalno kresovanje z "baklado" oz. baklami. Kresovi bodo zagoreli tudi v istrskih mestih in njihovem zaledju, po dolgih letih se vrača prvomajsko praznovanje na Socerbu.
Poglejte, kako potekajo priprave na kresovanje v Čušperku, kjer so kresovanje najprej organizirali le za vaščane, zdaj pa je preraslo v pravo veselico:
Tradicija kresovanja ima poganske korenine
Kot pravi etnolog Bogataj, gre pri kresovanju za kulturno dediščino, ki pa ima danes predvsem kulturni značaj. Pojasnil je, da kresovanje na Slovenskem izvira še iz poganskih časov.
Včasih je bil prižig ognja povezan z mističnimi obredji vsakoletnega rojevanja in usihanja moči sonca. "S pomladnimi ognji naj bi soncu pomagali, da bi se čim prej ogrelo in zasijalo s polno močjo," je razložil.
Glavna funkcija kresov je bila včasih povezana z zimsko in poletno-jesenskim sončevim obratom ter naravnim ciklusom daljšanja in krajšanja dneva.
Kurjenje kresov na predvečer 1. maja pa ima popolnoma drugačen pomen. Pomen kresa lahko razumemo kot neke vrste komunikacijsko orodje, vizualno opozorilo, ki poudarja delavske pravice. "Današnjih kresovanj ne izvajamo kot gledališč zgodovine ali na novo oživljenih obredij, ampak kot nadaljevanje tradicij z vsemi spremembami in inovacijami."
14