Četrtek, 26. 11. 2020, 9.49
3 leta, 5 mesecev
Na Kreka se je spravil novinar Čordić, ki je propagiral LMŠ #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,62
80
Ideje iz Nemčije, da bi policija ščitila novinarje pred nasilnimi protestniki, o katerih poročajo mediji, bo v Slovenijo težko izvesti, ker se pri nas protestniki razglašajo za novinarje, proteste pa največji mediji že od začetka nastajanja vlade Janeza Janše spodbujajo in so jim v svojih poročilih naklonjeni. Celo ob brutalnem nasilju so pred kamere javne televizije povabili organizatorja Anisa Ličino, da je nasilje opravičeval in zanj obtoževal vlado. Protestnik Zlatan Čordić - Zlatko pa je ta teden objavil posnetek, v katerem se predstavlja kot novinar ter s "snemalcem" nadleguje in zmerja zdravnika in šefa Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milana Kreka. Novinarske organizacije so, ko smo postavili vprašanja o takšnem novinarskem delu, opozorile, da jim ni znano, da bi šlo za novinarja.
A Čordić posnetka svojega novinarskega podviga ni umaknil. Kakšen in čigav neodvisni novinar se je spravil na Kreka, razkrije drugi videoposnetek, ki ga ima Čordić objavljenega na svojem profilu na Facebooku od maja lani. V času volilne kampanje pred evropskimi volitvami je Čordić javno podprl kandidatno listo LMŠ Marjana Šarca in njenega kandidata Edisa Rujovića, ki je bil na listi tretji. Takšna je bila lani podpora tega novinarja listi LMŠ in kandidatu na njej:
Rujović je bil na volitvah med kandidati LMŠ na koncu na četrtem mestu, največ glasov je zbrala prav tako novinarka Irena Joveva, ki je pred kandidaturo za LMŠ delala za komercialno POP TV.
Ob njej je bil z liste LMŠ za evropskega poslanca izvoljen še Klemen Grošelj. Na četrto mesto je po prednostnih glasovih Rujovića potisnila podpredsednica državnega zbora Tina Heferle, ki je zbrala 1.392 preferenčnih glasov, medtem ko jih je Rujović 1.299.
Protestniki so tudi Šarec, Črnčec, Fajonova
Posebnost slovenskih protestov v primerjavi z nemškimi je ob tem, da se tukajšnji protestniki razglašajo za novinarje, tudi to, da na nemških protestih proti vladnim ukrepom v času koronavirusa do zdaj ni bilo opaziti pomembnejših opozicijskih politikov.
Na proteste v Sloveniji pa so ob novinarju Čordiću prišli najpomembnejši opozicijski voditelji, tudi prejšnji premier in predsednik LMŠ Marjan Šarec ter njegov svetovalec za nacionalno varnost Damir Črnčec.
Na protestih je bila tudi predsednica druge največje opozicijske stranke Tanja Fajon ter vrsta poslancev in politikov te stranke. Tudi Šarec ni brez povezav z novinarstvom. Nekoč je kot komik, zaposlen na javni RTV, podpisal peticijo 571 proti Janezu Janši. Na javni RTV je bila pred politično kariero v SD zaposlena tudi Fajonova.
Dodatno povezave opozicijskih politikov z novinarjem Čordićem kaže to, da je Čordić poseben propagandni video, v katerem nastopa brez maske, v teh dneh objavil tudi v podporo projektu Levice in SD, da bi s podpisi za referendumom skupaj ustavili financiranje modernizacije Slovenske vojske.
Za Levico, ki se zavzema za izstop iz zahodnega zavezništva Nato, je nasprotovanje izpolnitvi zavez v Natu precej pričakovano. Nekoliko manj logično pa je to za stranko SD, ki je od časov Pahorja podpirala vojaško in politično zavezništvo demokratičnih držav Nato, njeni politiki pa so sodelovali v dogovorih o modernizaciji vojske v okviru Nata. Brez denarja ti projekti niso izvedljivi.
Kako se bo končala zgodba s pobudo za referendum, ni čisto jasno. Večina v državnem zboru lahko zavrne zbiranje 40 tisoč podpisov za razpis referenduma o denarju, in sicer z oceno, da je nujen za obrambni in varnostni sistem.
V tem primeru se lahko zagovorniki referenduma pritožijo na ustavno sodišče.
Tudi novinar Čordić.
Opozicija "KUL" pa bi lahko, ker ima dovolj glasov, referendum zahtevala tudi neposredno s poslanskimi podpisi, a je v tem primeru mogoč enak zaplet z zavrnitvijo razpisa in odločanjem ustavnega sodišča, ali je referendum dopusten.
80