Petek, 17. 6. 2016, 18.21
6 let, 6 mesecev
Mramor: Višja bonitetna ocena pomeni nižje tveganje in lažje zadolževanje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,18
4
Bonitetna hiša Standard & Poor's (S&P) je danes zvišala oceno Slovenije za eno stopnjo z A- na A. Tako je kot druga od treh največjih bonitetnih agencij po nizu znižanj v času finančne in gospodarske krize popravila oceno slovenskega državnega dolga. To za Slovenijo pomeni nižje tveganje, s tem pa lažji dostop do finančnih trgov ter lažje zadolževanje, je dejal finančni minister Dušan Mramor.
Kot prvi od trojice največjih bonitetnih agencij je oceno Slovenije januarja lani zvišal Moody's z Ba1 na Baa3, pri čemer je določil stabilne obete. Za zvišanje se še niso odločili v Fitchu, pri katerem ima Slovenija bonitetno oceno BBB+, a so obeti pozitivni. Fitch je nedavno na primer zvišal bonitetne ocene NLB, NKBM in Abanke.
Mramor: Višja bonitetna ocena pomeni nižje tveganje in lažje zadolževanje
Višja bonitetna ocena za Slovenijo pomeni nižje tveganje države in s tem lažji dostop do finančnih trgov ter lažje zadolževanje, je v odzivu na danes objavljen dvig bonitetne ocene s strani S&P dejal finančni minister Dušan Mramor. "To je za Slovenijo izjemen dosežek in sem ga izjemno vesel," je v Luksemburgu povedal Mramor.
To po njegovem ni dobro samo za državo oziroma javni sektor, ampak tudi za gospodarstvo.
"Gospodarstvo v državi, ki ima bonitetno oceno A, drugače prihaja do finančnih virov tudi v tujini, zanjo veljajo drugačni poslovni pogoji, to pa tudi olajšuje pogoje izvoznikov in uvoznikov," je ponazoril Dušan Mramor.
Okrevanje zasebne potrošnje bo prispevalo h gospodarski rasti
V bonitetni agenciji so izrazili pričakovanje, da se bo okrevanje zasebne potrošnje v obdobju do 2019 nadaljevalo in tako skupaj z izvozom prispevalo h gospodarski rasti. To bo po oceni S&P posledično pomagalo državi pri uravnoteženju javnih financ.
Skupaj z dejstvom, da ima država na računu likvidnostnih rezerv za okoli 18 odstotkov bruto domačega proizvoda bo to po napovedih bonitetne hiše pripomoglo k znižanju ravni javnega dolga, ki je konec lanskega leta dosegel 83,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).
Obeti za oceno so stabilni, to pa zato, ker na eni strani tveganje predstavljajo še vedno visok javni dolg, velika vloga države v gospodarstvu in povečana nestabilnost v svetovnem gospodarstvu.
Nevarnost predstavljajo nesoglasja v koaliciji
V S&P kljub zmanjšanju tveganj zaradi politične nestabilnosti v zadnjih letih vidijo nevarnost nesoglasij v koaliciji, predvsem glede vloge države v gospodarstvu, kar po njihovem mnenju lahko zavira potrebno prestrukturiranje.
Na drugi strani pa so pozitiven dejavnik poleg omenjenih denarnih rezerv države tudi morebitni dodatni prihodki od privatizacijskih postopkov.
Med pozitivnimi trendi za gospodarsko in javnofinančno sliko v prihodnjih letih S&P poleg krepitve domače potrošnje, ki prek DDV in trošarin prinaša veliko davčnih prihodkov, in nadaljnjega izboljšanja na trgu dela omenja še izboljšanje pogojev financiranja za gospodarstvo. Razmere v bančnem sistemu se namreč izboljšujejo, raven zadolženosti podjetij pa je po razdolževanju minulih let padla pod povprečje EU.
V S&P pričakujejo, da bo država po izhodu iz postopka zaradi presežnega primanjkljaja nadaljevala s konsolidacijo javnih financ in da bo ob gospodarski rasti omejevala javno porabo ter obenem izboljšala pobiranje davkov. V tej luči omenjajo tudi sprejeto fiskalno pravilo.
Javni dolg naj bi se do leta 2019 znižal vsaj na okoli 74 odstotkov BDP
Skupaj z uporabo likvidnostnih rezerv naj bi se javni dolg do leta 2019 po napovedih S&P znižal na okoli 74 odstotkov BDP. Dinamika znižanja bi bila ob ugodni gospodarski rasti in ustrezni politični volji lahko še večja, dodajajo.
Tveganja za uspešno uravnoteženje javnih financ pa so med drugim na strani dogovarjanja s socialnimi partnerji in pri tem, kako uspešna bo pri svojem delovanju Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB). S&P v svoji napovedi za javni dolg ne vključuje potencialnega pozitivnega učinka delovanja DUTB in morebitnih prihodkov od privatizacije.
Javnofinančni primanjkljaj naj bi po letošnjih 2,5 odstotka BDP po napovedih S&P prihodnje leto upadel na dva odstotka BDP, nato pa do 2019 na 1,5 odstotka BDP. Gospodarska rast naj bi po letošnjih 1,7 odstotka v naslednjih treh letih dosegla 2,2, 2,3 in 2,4 odstotka.
Potencial za hitrejšo gospodarsko rast tudi v S&P vidijo v izvedbi strukturnih reform in odpravi administrativnih ovir.
V času finančne in gospodarske krize ter dolžniške krize v evrskem območju je S&P bonitetno oceno Slovenije znižal štirikrat. Prvič jo je oklestil oktobra 2011, zadnjič pa februarja 2013. V tem času je padla z AA na A-.
4