Miran Mejak: Obsodba Slovenije v Strasbourgu je krivična

Vodja slovenskih pogajalcev na pogajanjih o nasledstvu po nekdanji SFRJ Miran Mejak je sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je Sloveniji naložilo poplačilo varčevalcev LB, označil za krivično, saj bi morale vse naslednice poplačati svoje varčevalce. Poudaril pa je, da jo zdaj čaka veliko strokovnega dela.

"Sodišča ni zanimalo, kaj je bilo zapisano v sporazumu v nasledstvu" "Ker so se varčevalci obrnili na sodišče zaradi kršitve človekovih pravic, je bila sodba pričakovana," meni Miran Mejak. "Če poenostavim, po mnenju sodišča so varčevalci in človekove pravice posebno poglavje, tu ni sukcesije. Res je, da gre za banko naslednico, res pa je tudi, da varčevalce zanima samo odnos do banke. Sodišče je presodilo, da so človekove pravice varčevalcev kršene, kar zagotovo so, ni pa ga zanimalo, kaj je bilo zapisano v sporazumu o nasledstvu," je dejal Mejak.

Prepričan je, da sodišče meni, da države naslednice, ki so se pogajale o nasledstvu, niso bile pooblaščene, da se v imenu varčevalcev pogajajo in sklepajo posebne aranžmaje. "Varčevalcev namreč ne zanima, kaj so se države dogovorile na Dunaju, zanimajo jih njihovo varčevanje in pravica, da dobijo svoj denar od banke. Vendar so se države naslednice pogajale. Vprašanje je torej, ali so se o tem sploh smele pogajati," je še dodal.

"Sodišče meni, da se države nimajo kaj pogajati o vlogah varčevalcev v bankah" "Sporazum o nasledstvu velja in vprašanje varčevalcev bi morali reševati v okviru nasledstva. Toda vmes je prišlo sodišče za človekove pravice, ki je presodilo drugače. Ne zadeva ga, kaj so se države izpogajale. Sodišče meni, da se države nimajo kaj pogajati o vlogah varčevalcev v bankah. In tu je stvar na žalost končana."

Na vprašanje, kako gleda na možnosti, da bo Slovenija del sredstev za poplačilo varčevalcev LB dobila iz sklada za nasledstvo, del bo morda poskušala pridobiti z zahtevami po izplačilu terjatev LB do podjetij na Hrvaškem, je odgovoril, da pozdravlja možnost, da bi poskušali dobiti tisto, kar je LB dala v naložbe na Hrvaškem in BiH. "Žal pa mi je, da se tega nismo spomnili takrat, ko je Hrvaška leta 1994 LB v Zagrebu zaprla račun. Gre za zapleteno zadevo, saj so bile te naložbe že zdavnaj večinoma privatizirane in bo potrebnega veliko časa, da pridemo do njih. Je pa to zagotovo pravilna pot."

"Vsa zadeva ima od začetka do konca svoj politični prizvok" "Sodišče v Strasbourgu bi moralo v svoji sodbi upoštevati, da je ta ista državna LB naložila velika sredstva na Hrvaškem in v BiH. Ker tega ni storilo, je to krivično do LB in Slovenije. To kaže, da ima vsa zadeva od začetka do konca svoj politični prizvok. Morda je tudi v Strasbourgu prevladala logika, ki je veljala med nekaterimi mednarodnimi strokovnjaki na pogajanjih o nasledstvu, da je Slovenija najbogatejša in da bo že poplačala varčevalce. Da ima torej Slovenija tako visok bruto družbeni proizvod , da se jim v to ni treba podrobno spuščati, čeprav je to krivično."

Sodišče bi moralo upoštevati tudi, da so države naslednice dobile iz sukcesijske mase zlato federacije, ki je temelj za jamstvo za varčevalce, premičnine, nepremičnine, ambasade, je prepričan. "Nabral se je lep šop denarja. Glede na to, da je federacija jamčila za hranilne vloge in da so bile pokrite iz bilance federacije, bi moralo biti za varčevalce na voljo to premoženje federacije, ki so si ga naslednice razdelile."

"Slovenija znova na suhem" "Sprašujem se, zakaj države naslednice niso ustanovile sklada, v katerega bi dale zlato in vse, kar so dobile iz nasledstva, ter poplačale varčevalce. To bi še vedno lahko naredile, seveda soglasno, a dvomim, da bi v to privolile. Slovenijo, ki je bila krivično obsojena v Strasbourgu, bodo znova pustile na suhem."

"Vse države naslednice bi morale svoje varčevalce poplačati iz premoženja, ki so ga dobile iz nasledstva. Nobene pravice nimajo razpolagati z zlatimi rezervami, nepremičninami in preostalimi zadevami, nato pa kljub jamstvom federacije račun poslati Sloveniji."

Na vprašanje, ali bi ta sodba lahko vplivala na uresničevanje drugih vprašanj v okviru nasledstva, je Mejak prepričan, da ne, saj sodba ne posega v nasledstvo. "Sodba nič ne pravi o nasledstvu, pove le, da to, kar smo se države naslednice dogovorile, sodniki vidijo drugače," je še dodal.