Če pokojninska reforma ne bo uveljavljena, bodo poleg varčevalnih ukrepov iz Programa stabilnosti potrebna dodatna znižanja javnofinančnih odhodkov v skupni višini okoli 300 milijonov evrov.
To pomeni 0,81 odstotka BDP letno in bo potrebno, dokler ne bo uveljavljena reforma s približno takimi učinki kot pri že sprejeti, piše ministrstvo za finance. Ministrstvo navaja, da omenjena ocena temelji na ocenjenem obsegu nujnih dodatnih prihrankov, da bi kljub neuveljavitvi reforme zagotovili doseganje srednjeročnega fiskalnega cilja, na ocenjenem obsegu dodatnih stroškov zaradi višje rasti števila upokojencev in na ocenjenih višjih stroških servisiranja javnofinančnega dolga zaradi poslabšanja bonitetne ocene Slovenije.
Vsako prihodnje leto bo treba privarčevati dodatnih 0,6 odstotka BDP
Glede na srednjeročni javnofinančni cilj za Slovenijo moramo po pojasnilu ministrstva brez uveljavitve pokojninske reforme zaradi potreb kritja dolga, nastalega zaradi učinkov staranja prebivalstva, privarčevati vsako prihodnje leto dodatnih 0,6 odstotka BDP. To pomeni vsako leto, vključno z letom 2011, obvezno znižanje proračunskih izdatkov za dodatnih 220 milijonov evrov, dokler ni uveljavljena reforma.
Javnofinančne odhodke moramo zniževati že zato, da znižujemo proračunski primanjkljaj, in to pomeni še dodatno zniževanje odhodkov za približno 220 milijonov evrov letno, opozarjajo.
Bonitetna ocena Slovenija bi se lahko znižala
Neposredni negativni kratkoročni proračunski učinki neuveljavitve reforme se pokažejo tudi kot posledica znižanja bonitetne ocene države. S tem se poveča cena zadolževanja države na finančnih trgih, kar ima takojšnje neposredne negativne proračunske učinke, posledično pa se poveča cena zadolževanja vseh finančnih subjektov in cena denarja.
Na osnovi izkušenj iz nekaterih držav menijo, da bi znižanje bonitetne ocene Sloveniji za eno stopnjo povečala obrestno mero za najmanj eno odstotno točko. To na letni ravni pomeni dodatnih 30 milijonov evrov proračunskih sredstev že v letu 2011 samo za financiranje višje obrestne mere v tem letu.
ZSSS: Reforma bo prizadela ljudi z nizkimi in srednje visokimi dohodki
Pokojninska reforma bo prizadela ljudi z nizkimi in srednje visokimi dohodki, poudarjajo svobodni sindikati. Opozarjajo, da zaradi premajhnega vlaganja v zdravje delavcev ni niti predpogojev za predvideno podaljševanje delovne aktivnosti.
Problemi zaradi gospodarske politike pred krizo
Zdajšnji problemi javnih financ so nastali zaradi gospodarske politike pred krizo, ne zaradi staranja prebivalstva, je poudarila Andreja Poje iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).
Rožič: Pokojninska reforma je krivična
Pokojninska reforma je krivična, saj številni ne bodo zmogli izpolniti postavljenih pogojev za redno upokojitev, pa je poudaril Ladi Rožič iz zveze. Zaradi odbitkov bo njihova pokojnina pomembno nižja, je opozoril. Še zlasti bodo, kot pravi, prizadete ženske.
Po novem naj bi se pokojnine usklajevale tudi z rastjo inflacije, kar pomeni, da bodo upokojenci za svojo pokojnino vsako leto kupili manj dobrin, pravi.
Povečanje števila dni bolniških odsotnosti
Zaradi podaljševanja delovne aktivnosti se bo povečalo število dni bolniških odsotnosti, zaradi česar bi bilo v prvem letu uvedbe reforme treba zagotoviti dodatna sredstva za nadomestila plač iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v višini 5,7 milijona evrov, v drugem letu za 11,7 milijona evrov, v tretjem letu pa dodatnih 17,1 milijona evrov, je navedel.
Pojetova kritična do gospodarske politike pred krizo
Pojetova je bila kritična do gospodarske politike pred krizo. "Takratna gospodarska politika je spodbujala pregrevanja gospodarstva, kljub visoki gospodarski rasti pa ni ustvarila proračunskih presežkov, ki bi jih lahko izkoristila v času krize," je poudarila.
Opozarja, da je bila Slovenija lani z javnofinančnim primanjkljajem v višini 5,6 odstotka BDP med državami z najnižjim javnofinančnim primanjkljajem v EU, z javnim dolgom v višini 38 odstotkov BDP pa med državami z najnižjim javnim dolgom, je dodala.
Ministrstvo za finance pa je v odzivu na navedbe ZSSS opozorilo, da je Slovenija zaradi posledic gospodarske krize presegla maastrichtski kriterij, po katerem mora biti javnofinančni primanjkljaj pod tremi odstotki BDP, s konkretnimi programi pa mora zagotoviti postopno zmanjšanje primanjkljaja pod tri odstotke do leta 2013.
4
