Ponedeljek, 22. 7. 2024, 14.48
5 mesecev
Ministrica na Krasu tudi o težavah s soglasji lastnikov zemljišč pri zagotavljanju požarne varnosti #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,29
Za vzpostavitev protipožarne infrastrukture, predvsem na Krasu, bo treba poenostaviti pridobivanje soglasij lastnikov zaraščenih zemljišč, so danes na pogorišču pri Škrbini dejali pristojna ministrica Mateja Čalušić ter predstavniki zavoda za gozdove in občine Komen. Na Trstelju je sicer zjutraj znova zagorelo, a so ogenj hitro pogasili.
Po zadnjih podatkih je v požaru na pobočju Trstelja nad vasjo Škrbina v občini Komen od četrtka do sobote pogorelo približno 90 hektarov gozda in ne od 120 do 150 hektarov, kot so ocenjevali med požarom, je danes povedal pomočnik direktorja za strokovne zadeve na Zavodu za gozdove Slovenije Aleš Poljanec.
Med gašenjem so interventno posekali 60 hektarov manj kakovostnega gozda in grmičevja, pa je pojasnila vodja sežanske krajevne enote zavoda Branka Gasparič.
Postopki javnih razpisov neustrezni
Po besedah ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so danes govorili predvsem o tem, kako lahko država pomaga lokalnim skupnostim, da bodo lažje prišle do javnega denarja in opravile sanacijski načrt. Kot je dejala, so jo sogovorniki opozorili na pomen vzpostavitve infrastrukture na državni ravni. V ta namen bo treba izboljšati postopke javnih razpisov. Velika birokratska ovira pa je predvsem pridobivanje pooblastil lastnikov zasebnih zemljišč, je povzela.
Priznala pa je, da za zdaj "razen tega, da vemo, da so določene zakonske spremembe potrebne, nimamo mehanizmov" za odstranitev teh ovir. Po ministričinih besedah se pri zakonskih spremembah vedno lahko zatakne, a je varnost državljanov nacionalni interes, kar mora razumeti tudi vsak zasebni lastnik zemljišča. Obljubila pa je, da bo država zagotovila finančna sredstva in podporo za obnovo gozdov.
Kras se pretirano zarašča
Na Krasu so požari vse pogostejši predvsem zaradi zaraščanja kmetijskih zemljišč. Za preprečitev tega oziroma za vzdrževanje prometnih poti država z razpisom ponuja nepovratna sredstva, vendar mehanizem ni dovolj učinkovit, je ocenila Gasparičeva. Po njenih besedah imajo v šestih kraških občinah 270 kilometrov poti, namenjenih intervencijskim vozilom, a niso vse prevozne.
Občina Komen je na razpisu pridobila 300 tisoč evrov, veliko večino denarja pa je porabila za ureditev hidrantov, saj protipožarnih poti niso mogli urejati, ker niso dobili soglasij, je povedal župan Uroš Modic. Meni, da je zaraščanje mogoče ustaviti samo s spodbujanjem živinoreje. V trenutnih razmerah pa za to dejavnost ni zanimanja, je poudaril.
Lastništvo zemljišč pogosto ni znano. Ponekod niso urejeni postopki dedovanja, posebej na Primorskem pa je veliko gozdov tudi v lasti agrarnih skupnosti. Nekatere od njih še niso izpeljale registracijskih postopkov in zato ne morejo odločati o soglasjih. Tudi na pobočju Trstelja so med lastniki tri agrarne skupnosti.
Čalušićeva je ob tem omenila novo strategijo sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, po kateri zakupnik, ki želi najeti zemljišče v določenem obsegu, dobi tudi zaraščen del, na katerem mora vzpostaviti predvideno rabo.
Sanacija gozdov
Zavod za gozdove je ob tokratnem požaru na Trstelju koordiniral čiščenje protipožarnih prometnic oziroma zagotavljanje dostopa gasilskih vozil. Zdaj mora najprej sestaviti poročilo o intervenciji, nato še oceno neposredne škode, tako da tega ne bo treba delati lastnikom, zatem pa še načrt sanacije, je povedal Poljanec.
Poudaril je, da je načrt sanacije namenjen izključno obnovi gozda. Kot je dejal, se je po velikem požaru pred dvema letoma napačno pričakovalo, da bodo s tem načrtom rešili tudi druga vprašanja, ki so kdaj tudi pomembnejša, na primer zaraščanje kmetijskih površin ali ohranjanje suhih zidov kot kulturne dediščine.
Za izvedbo sanacijskega načrta so odgovorni lastniki, je pojasnil Poljanec. Zavod jim bo ponudil podporo, svetoval, katere vrste dreves naj posadijo, in pomagal pri obračunavanju subvencij. V izvedbo ukrepov pa jih lahko prisili le, ko je pogozditev pomembna za preprečevanje erozije ali ko so zaradi zaraščenosti neposredno ogrožena naselja, je dodal.
Požar se je ponovil
Kot je poročal Radio Robin, je sicer nekaj po 8. uri zjutraj na Trstelju ponovno zagorelo. Po besedah vodje intervencije, poveljnika PGD Komen Blaža Rogelje, je prišlo do ponovitve požara, ki pa so ga hitro pogasili.
"Prišlo je do ponovitve požara znotraj samega požarišča, na oplazu, kjer še ni pogorelo. Požarišče smo zalili in prekopali ter pregledali širše območje požara, preventivno, da ne bi prišlo do vžiga še na drugih straneh," je dejal. Na območju je sicer še vedno požarna straža. "Požarno stražo izvajamo dnevno, vse enote, tudi zaradi velike požarne ogroženosti. Istočasno naredimo še pregled območja požara," je za Radio Robin dejal Rogelja.
