Mineva 24 let od podpisa Majniške deklaracije 1989

Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza (SDZ), Slovenska kmečka zveza (SKZ), Slovensko krščanskosocialno gibanje (SKSG) ter Socialdemokratska zveza Slovenije (SDZS) so v uvodu deklaracije zapisali, da nesporazumi, provokacije in odkrite sovražnosti, ki so jih v letu 1989 doživljali Slovenci v Jugoslaviji, slednje prepričujejo o prelomnosti zgodovinskega trenutka in jih obvezujejo, da v jasni obliki izrečejo svojo voljo, iz katere bi sledila dejanja v prihodnosti. Deklaracijo je prebral pokojni pisatelj Tone Pavček. Zahteva po suvereni državi slovenskega naroda in demokraciji Deklaracija je bila sestavljena iz treh točk: prva je predvidela zahtevo živeti v suvereni državi slovenskega naroda, druga pa zahtevo, da bi Slovenija kot suverena država lahko samostojno odločala o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope. V tretji točki je bilo zapisano, da je glede na zgodovinska prizadevanja slovenskega naroda za politično samostojnost slovenska država lahko utemeljena le na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem, ter družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije. Zborovanje, na katerem je bila prebrana in podpisana deklaracija, je bilo pripravljeno v podporo zaprtim Janezu Janši, Ivanu Borštnerju, Davidu Tasiču in Franciju Zavrlu, poimenovali pa so ga "odprta seja predsedstva RK ZSMS", ker so ga takratne oblasti prepovedale. Deklaracija je postala temelj političnega programa Deklaracija je bila objavljena v Delu 10. maja 1989 in je bila pozneje temelj političnega programa Demokratične opozicije Slovenije (Demos), v katero so se leta 1990 pod vodstvom Jožeta Pučnika združile politične stranke, nastale v letih 1989-1990 (SDZ, SDZS, SKSG oz. Slovenski krščanski demokrati (SKD), SKZ in Zeleni Slovenije).