SiolNET. Novice Slovenija
3,50

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Problem za državo? Prevzema letališče, ceste do njega pa v lasti Kitajcev. #video

3,50

termometer

Danes Aerodromu Maribor v lasti kitajskega kapitala poteče najemna pogodba za mariborsko letališče. Upravljanje letališča prevzema državna DRI. Pred začetkom obratovanja mora letališče prestati še pregled Agencije za civilno letalstvo (CAA), ki se začne jutri. Kitajci pa ostajajo lastniki dostopnih cest do letališča: medtem ko na DRI zagotavljajo, da je država uredila služnost, v Aerodromu Maribor trdijo, da dogovora ni bilo.

Alenka Bratušek Foto: STA V državnem podjetju za upravljanje investicij (DRI) so v dobrem mesecu dni, odkar jim je ministrstvo za infrastrukturo Alenke Bratušek dodelilo nalogo, da prevzamejo upravljanje letališča Edvarda Rusjana v Mariboru, hiteli, da to storijo do roka, ki poteče danes.  

  1. Vzpostavili so začasno organizacijsko enoto v okviru direkcije. DRI torej ni ustanovila ločenega podjetja, temveč za projekt upravljanja letališča skrbi enota znotraj državnega podjetja.
  2. Zaposlili so 24 delavcev Aerodroma Maribor, ki imajo potrebne certifikate in licence za delo na letališču. Danes se jim izteče odpovedni rok pri starem delodajalcu, jutri začnejo delo na DRI. Enota bo imela 25 zaposlenih: poleg delavcev iz Aerodroma Maribor še Smiljana Krambergerja, ki je na DRI sicer zadolžen za cestni promet in bo vodil novo enoto za upravljanje letališča.
  3. Pred dvema tednoma so na Agenciji za civilno letalstvo (CAA) vložili vlogo za izdajo obratovalnega dovoljenja. Jutri bo CAA začela pregled letališča. Čeprav bo to zaprto, bodo vsi zaposleni že v službi, saj morajo prisostvovati pregledu. 
Aerodrom Maribor Letališče Edvarda Rusjana Posel danes Še pregled in Aerodrom Maribor bo prevzela država

Letališče vsaj jutri zaprto

S temi koraki je, vsaj tako pravijo na DRI, država postorila vse, da bi lahko letališče takoj, ko dobi obratovalno dovoljenje, začelo delovati. Kdaj bo pregled CAA končan, ne znajo povedati. 

"Čas trajanja pregleda težko ocenimo, zagotovo pa bo letališče v četrtek zaprto ves dan. Odprtje letališča je odvisno od uspešno izvedenega pregleda oz. pridobitve obratovalnega dovoljenja," pravijo na DRI.

Čeprav bi se pri pregledu zataknilo in bi letališče ostalo zaprto dlje časa, pa to ne pomeni tveganja za vračilo koriščenih evropskih sredstev, so nam še povedali. Kot je znano, je kontinuirano delovanje letališča pomembno predvsem zato, ker je pred leti država za njegovo obnovo črpala evropska sredstva, ki bi jih zdaj v primeru zaprtja morala vračati. Po nedavnem poročanju Financ gre za dobrih pet milijonov evrov.

Lani v celem letu je letališče prečkalo 2.700 potnikov. Lani v celem letu je letališče prečkalo 2.700 potnikov. Foto: Marko Vanovšek

Država naj bi uredila služnost, Kitajci to zanikajo

Letališka infrastruktura je v lasti države, tako da bo DRI s podpisom pogodbe o upravljanju vse to lahko uporabljala.

Ena od potencialnih ovir za delovanje letališča pa je to, da dostopne poti do letališča že leta niso v lasti države, temveč dosedanjega najemnika Aerodroma Maribor. Ker se je v preteklosti menjava upravljavca letališča izvajala s prodajo podjetja, to ni bil problem, saj je vsak novi upravljavec imel v lasti tudi dostopne poti. Tokrat pa je najemnik prekinil pogodbo, ker država ni našla drugega, pa pol leta kasneje upravljanje prenaša na državno podjetje. Dostopne ceste bodo torej ostale v lasti Aerodroma Maribor.

Na DRI težav ne vidijo, že večkrat so poudarili, da je urejena stvarna služnost, za katero bo država Aerodromu plačevala. "Razmerja glede uporabe dostopnih poti je uredila Republika Slovenija," so sporočili včeraj, koliko bodo plačevali za služnost, pa niso povedali.

Medtem pa so v Aerodromu Maribor včeraj zatrdili, da dogovora glede služnosti ni bilo. Tu dodajmo, da so odgovore poslali po elektronski pošti, kdo je odgovarjal, pa ni navedeno. Prokurist podjetja je Marko Gros.

Mariborsko letališče je zadnja leta kot svoje domače letališče koristil mariborski nogometni klub. Takole so se leta 2012 na tekmo s Štajerci pripeljali nogometaši Tottenhama. Mariborsko letališče je zadnja leta kot svoje domače letališče koristil mariborski nogometni klub. Takole so se leta 2012 na tekmo s Štajerci pripeljali nogometaši Tottenhama. Foto: Marko Vanovšek

Bi prodali, ne bi prodali ...

Za delovanje letališča DRI potrebuje tudi potrebno opremo. V medijih se zadnje dni omenja, da se DRI z Aerodromom Maribor dogovarja o odkupu. A tudi tu bodo očitno morali po drugi poti.

V DRI so nam namreč na vprašanje, ali je od odhajajočih najemnikov letališča kupila opremo, kakšno, za koliko denarja, odgovorili, da do nakupa ni prišlo. Tudi v Aerodromu pravijo, da so imeli "dober namen prodaje ali oddaje opreme DRI, vendar se bodoči upravljavec za to ni odločil". 

Opremo naj bi DRI sicer kupovala postopoma, saj mora sledili predpisanim nabavnim postopkom. Tako so pred dnevi začeli postopke nabave osebne gasilske opreme (hlače, jakna, škornji, čelada, rokavice, podkapa, LED-svetilke za čelado) in k oddaji ponudbe povabili tudi Aerodrom Maribor, ki pa jih je zavrnil. 

"Skladno z internim pravilnikom za nabavo smo pozvali tri ponudnike, med drugim tudi Aerodrom Maribor. Ta nam je sporočil, da segmentno opreme in zaščitnih oblačil ne bo prodajal in da zato ponudbe ne bo oddal," so nam povedali na DRI.

Pred leti je država za obnovo mariborskega letališča črpala evropska sredstva, ki bi jih zdaj v primeru zaprtja morala vračati. Po poročanju Financ gre za pet milijonov evrov. Pred leti je država za obnovo mariborskega letališča črpala evropska sredstva, ki bi jih zdaj v primeru zaprtja morala vračati. Po poročanju Financ gre za pet milijonov evrov. Foto: Marko Vanovšek

Aerodrom Maribor Letališče Edvarda Rusjana Posel danes Aerodrom Maribor: Čeprav ne plačujejo najemnine, Kitajci zahtevajo koncesijo #video

V 19 letih 25 proračunskih milijonov

Pridobitev obratovalnega dovoljenja ne pomeni, da bodo nad mariborskim nebom začela švigati letala. Na mariborskem letališču je zadnje čase namreč zaradi slabega stanja le malo prometa. Lani je letališče prepeljalo 2.700 potnikov, živelo pa je predvsem od oddajanja letališča za šolanja pilotov.

A pod državnim okriljem se izgubarskemu letališču ni bati za obstoj. Za letos mu je ministrstvo Bratuškove zagotovilo 350 tisoč evrov, za prihodnje leto dvakrat več proračunskega denarja. Od preloma tisočletja je država v letališče vložila okrog 24 milijonov evrov, s predvidenim proračunskim vložkom se znesek povečuje na 25 milijonov evrov.

Obenem naj bi ministrstvo iskalo "trajno rešitev" za upravljanje letališča. 

Niso še vrgli puške v koruzo

V senci vprašanj, kaj bo z letališčem, pa je, kakšna bo usoda Aerodroma Maribor. Bodo Kitajci, ki so v stečaj že poslali svojo letalsko družbo VLM Airlines, zdaj pokopali še upravljavca letališča? Podjetje ima zdaj, kot so nam povedali, 30 zaposlenih. Če odštejemo 24 delavcev, ki odhajajo na DRI, jih bo torej od jutri dalje še šest. 

A na vprašanje, ali podjetju sledi stečaj, v Aerodromu odgovarjajo: "Seveda ne. Aerodrom Maribor je imel v preteklosti in ima tudi v svojem poslovanju del, ki se ne nanaša na letališki del. Ta del nameravamo z dodatnimi investicijami še okrepiti."

Dodajajo še, da načrtujejo novo dejavnost, pri čemer pa ne pojasnijo, za kaj gre. "Podjetje je (s prekinitvijo najemne pogodbe za letališče, op. p.) izgubilo samo del svoje dejavnosti, ki znano prinaša veliko izgubo. Ukvarjalo pa se bo s komercialno dejavnostjo, ki je bila predvidena v samem začetku projekta. Je pa sama komercialna dejavnost odvisna tudi od letališke dejavnosti, zato upamo, da bo DRI pripeljal čim več potnikov na letališče." Tu omenimo, da je podjetje poleg letališke dejavnosti registrirano še za gostinstvo in turizem.

Nad Aerodromom Maribor medtem visi še dvomilijonska tožba nekdanjega lastnika Prevent Globala - v stečaju. Koroško podjetje naj bi upravljavcu letališča, ko je bil še v njegovi lasti, posodilo dva milijona evrov, zdaj jih stečajni upravitelj Boris Kastivnik s tožbo zahteva nazaj. 

Medtem ko v Aerodromu Maribor trdijo, da je zadeva končana v njihov prid in da je tudi sicer "finančno že pokrita" (verjetno imajo v mislih rezervacije), nam je upravitelj Prevent Globala Kastivnik dejal, da je sodišče sprva res odločilo v prid Aerodroma Maribor, a da je zaradi postopkovnih napak vrhovno sodišče zadevo razveljavilo. Sojenje se nadaljuje jeseni.

Tri desetletja finančnih težav Aerodroma Maribor

Z razpadom Jugoslavije leta 1991 je letališče v Mariboru izgubilo tako rekoč ves letalski promet. Družbeno podjetje Aerodrom Maribor je začelo propadati in je bilo leta 1998 tik pred zaprtjem, saj je bilo na robu tehničnih in operativnih standardov (varnostnih predpisov).

Mariborska občina, ki je po razpadu prejšnje države lastninila upravljavca lokalnega letališča, je želela podjetje takrat poslati v stečaj, a se je država uprla.

Ko je mariborska občina leta 1998 želela Aerodrom Maribor poslati v stečaj, je država vztrajala, da letališče potrebuje za naloge zagotavljanja varnosti zračne plovbe in obrambe države. Ko je mariborska občina leta 1998 želela Aerodrom Maribor poslati v stečaj, je država vztrajala, da letališče potrebuje za naloge zagotavljanja varnosti zračne plovbe in obrambe države. Foto: Marko Vanovšek

Sledil je prenos infrastrukture z občine na državo, ki je nato v letališko infrastrukturo vložila kar nekaj denarja, a Aerodrom Maribor je leta 2001 vseeno pristal v stečaju. Stečajni upravitelj ga je leto za tem – po treh neuspelih poskusih – prodal slovenjgraškemu Preventu za 250 milijonov tolarjev (preračunano po paritetnem tečaju okrog milijon evrov). 

Leta 2008 se je upravljavec letališča – vmes ga je država preimenovala v Letališče Edvarda Rusjana Maribor – skupaj s koroškim lastnikom, ki je kasneje propadel, znova znašel v težavah. Švicarski sklad Greenpearl Institute je leta 2010 zanj celo ponujal tri milijone evrov, a ni bil uspešen, in letališče je pristalo v stečajni masi propadlega Preventa.

V leta 2012 končano prenovo letališča je država vložila 15 milijonov evrov (tudi evropskih) v njegovo prenovo.  V leta 2012 končano prenovo letališča je država vložila 15 milijonov evrov (tudi evropskih) v njegovo prenovo.  Foto: Matjaž Tavčar

Po nizu neuspelih dražb je avgusta 2013 slovenjgraško letalsko podjetje Aviofun zanj plačalo 700 tisoč evrov, dobro leto kasneje pa je v lastniško strukturo vstopila Delavska hranilnica, ki je podjetje na začetku leta 2017 prodala podjetju SHS Aviation.

Prizor z letalskega mitinga iz leta 2011, ko je bilo letališče v lasti Avifouna. Prizor z letalskega mitinga iz leta 2011, ko je bilo letališče v lasti Avifouna. Foto: Marko Vanovšek

Družba SHS Aviation, ki je v lasti kitajskega kapitala, je z državo sklenila 15-letno najemno pogodbo za letališče, infrastrukturo in pripadajočo opremo. A velikopoteznih načrtov - tudi o neposrednih povezavah s Kitajsko - niso uresničili. Vse se je ustavilo, ker Kitajcem ni uspelo doseči sprememb prostorskih načrtov, ki bi omogočile podaljšanje letališke steze. Lani je letališče prečkalo le 2.700 potnikov. Zadnje čase je letališče živelo predvsem zaradi šolanja pilotov civilnih letal.

Po januarski prekinitvi najemne pogodbe se letališče tako vrača pod okrilje države. Ob dvomih, ali se letališče, ki v treh desetletjih ni našlo smisla za obstoj, sploh splača na ta način ohranjati pri življenju, se poraja vprašanje, ali ga ne bi raje zaprli. Do zdaj je bil argument ministrstva, da bi potem morali vračati pet evropskih milijonov. 

Komentarji

7

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • PolentaPolitik / 17.07.2019. ob 11:05 +5 - 3

    Kaj točno bi s tem? Letališče s prekratko stezo za resna letala. Podaljšati se ta ne sme. Sicer bo verjetno nekoč v prihodnosti možno, ko bo večino potrebnih zemljišč v pravih rokah. Že n-krat videna zgodba. Proračunski denar je treba nekje porabiti. Zakaj ga ne bi za prazno in neuporabno letališče?

    +5 - 3
  • jernej1955 / 17.07.2019. ob 12:52 +1 0

    Od prvega do zadnjega sami DREKAČI.

    +1 0
  • predsednik / 18.07.2019. ob 12:59 0 0

    država ne sme biti lastnik ničesar(glej,33.in 69.člen ustave) niti javna cesta ne sme biti v zasebni lasti.V Sloveniji še sploh ne vemo KAJ JE ZASEBNO IN KAJ JAVNO.

    0 0
Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin