Maraton nadzora hitrosti: policija razkriva svoje lokacije

Tudi letos se policija pridružuje vseevropski akciji maraton nadzora hitrosti, ki bo v petek, 19. aprila 2024. Hitrost bodo na lokacijah, ki si jih lahko ogledate tukaj, merili med 6. in 18. uro.

Kot so zapisali v sporočilu za javnost, želijo z vnaprejšnjo objavo lokacij delovati preventivno, da bi vozniki z umirjeno in defenzivno vožnjo pripomogli k varnejšim cestam, takšno vožnjo pa nadaljevali tudi takrat, kadar tovrstni poostreni nadzori ne potekajo.

Neprilagojena hitrost ločnica med življenjem in smrtjo

Neprilagojena hitrost je glavni vzrok za nastanek prometnih nesreč, saj se je v zadnjih letih približno petina prometnih nesreč zgodila prav zaradi tega. Pri smrtnih prometnih nesrečah je ta delež še veliko večji – v zadnjih letih se giba okrog 37 odstotkov. Samo lani je bilo zaradi neprilagojene hitrosti na slovenskih cestah 32 smrtnih žrtev.

Hitrost kot dejavnik tveganja pomembno prispeva tudi k teži posledic prometnih nesreč ter številu hudo in smrtno poškodovanih. Zato želimo zmanjševati povprečne hitrosti, kar bi posledično pomenilo manj mrtvih ter hudo in lažje telesno poškodovanih.

Predvsem znotraj naselij že manjša kršitev omejitve hitrosti lahko pomeni razliko med življenjem in smrtjo. V primeru trka vozila v pešca ali kolesarja pri 30 kilometrih na uro je tveganje za smrtne ali hude poškodbe pešca relativno majhno (desetodstotno). Pri višjih hitrostih se tveganje izrazito poveča. Trk avtomobila pri hitrosti 50 kilometrov na uro v pešca je enak padcu z višine 9,8 metra. Pri hitrosti vozila 60 kilometrov na uro je tveganje za smrt pešca že 90-odstotno. Omejitve hitrosti v naseljih, območjih umirjenega prometa in območjih omejene hitrosti so namenjene predvsem zaščiti ranljivejših udeležencev v prometu (pešcev, kolesarjev).

Novice Policija bo ta teden poostreno nadzirala hitrost voznikov

Tunelski vid: ko se voznikovo vidno polje s povečevanjem hitrosti nevarno zožuje

Med vožnjo moramo zaznati čim več podrobnosti na cesti in okrog nje. S povečanjem hitrosti se voznikovo vidno polje zožuje – to privede do tako imenovanega tunelskega vida. Čim hitreje vozimo, tem dalje pred vozilo usmerjamo pogled, ožje je naše vidno polje. Zato težje zaznamo ali sploh ne zaznamo dogajanja ob cesti, kolesarjev, pešcev, ki želijo prečkati vozišče, in morebitnih vključevanj z bočnih cest oziroma ne predvidimo dogodka, ki bi ga pri manjši hitrosti sicer lahko. Zapomnimo si, da lahko, če vozimo s prilagojeno hitrostjo in smo pozorni na dogajanje tudi daleč pred svojim vozilom, pravočasno zaznamo prometno ureditev in dogodke ter predvidimo njihov potek in se ustrezno in varno odzovemo.

Za prometno varnost smo odgovorni vsi

Kot pojasnjujejo na policiji, želijo voznike in vse udeležence v cestnem prometu znova opomniti, da smo za dobro prometno varnost odgovorni vsi.

"K varnejšim cestam lahko prispevamo predvsem tako, da se odgovorno obnašamo v prometu – odgovorno ravnanje pa se zagotovo začne z vožnjo v skladu s predpisi in omejitvami hitrosti, zato poziv vsem, da se nam pridružijo v naših naporih, da naredimo korak k varnejšim cestam," so še zapisali v sporočilu za javnost. 

Novice Brezglavo divjanje 23-letnika: dovoljeno hitrost prekoračil za več kot sto kilometrov na uro