Sobota, 10. 3. 2012, 17.11
8 let, 7 mesecev
Lobnik: Človekove pravice pripadajo vsem in ne le nekaterim
Zakaj konkretno podpirate družinski zakonik?
Je dobra priložnost, da uredimo področje družinskega prava na sodoben in evropsko primerljiv način. Nikogar ne ogroža, vsakemu otroku pa zagotavlja enake pravice ne glede na to, v kakšni obliki družine živi. Človekove pravice pripadajo vsem ljudem.
Predvsem pa povečuje pravno varnost otrok, saj prinaša hitrejše reševanje zadev na družinskem področju, kar je izrednega pomena posebej pri odločanju o ukrepih za varstvo koristi otroka, saj imajo predolgi postopki za otroka nepopravljive negativne posledice.
Prepoveduje tudi telesno kaznovanje otrok, kar je danes še vedno pogosto.
Določa prepoved telesnega kaznovanja otroka in drugega ponižujočega ravnanja, ki zavezuje tako starše kot tudi druge osebe, državne organe in nosilce javnih služb.
Poleg tega izboljšuje položaj otrok v rejniških družinah, saj je otrokom, ki so zaradi neurejenih razmer odvzeti iz matične družine, treba čim hitreje poiskati varno in skrbno družinsko okolje.
Določena je dolžnost države pri varovanju koristi otrok: za otrokovo vzgojo in varstvo so v prvi vrsti odgovorni otrokovi starši, vendar je v zakoniku izrecno poudarjeno, da je mogoče ukrepe izvesti le, ko starši svoje pravice in dolžnosti ne izvršujejo ali je ne izvršujejo v korist otroka.
Kako odgovarjate nasprotnikom zakonika in njihovemu stališču, da ruši zdajšnjo definicijo družine?
Zakonik nikomur ničesar ne jemlje, ampak predvsem daje pravice tistim, ki jih zdaj nimajo. Tako v nobenem primeru ne ruši definicije družine v klasičnem pomenu besede, tudi v ničemer ne posega v pomen materinstva in očetovstva. Družino definira kot "življenjsko skupnost otroka z enim ali obema od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima po tem zakoniku do otroka določene obveznosti in pravice. Zaradi koristi otrok uživa družina posebno varstvo države."
Ta definicija je t. i. vključujoča definicija družine, ki jo kot najboljšo priznava tudi sociološka stroka. Vključuje namreč starše ali tiste druge odrasle osebe, npr. stare starše, rejnike ali socialne starše, ki z otrokom živijo, zanj skrbijo in imajo do otroka določene obveznosti in pravice. Tako razumevanje družine preprečuje, da bi bil kateri koli otrok diskriminiran glede na obliko družine, v kateri živi, država pa s tako definicijo izkazuje svojo zavezanost varstvu otrok, saj vsakemu zagotavlja družino.
Kakšne čisto konkretne prednosti prinaša zakonik oz. kdo in v čem bi bil na slabšem, če ne bi bil uveljavljen?
Prinaša koristi otrokom, saj jim zagotavlja enake možnosti in pravico do družine. Predvsem gre za otroke v netipičnih družinah in za otroke v različnih stiskah. Pomembno je vedeti, da z več ukrepi zagotavlja boljšo zaščito ogroženih otrok. To so med drugim nujni ukrep odvzema otroka in izdaja začasne odredbe, npr. prepoved prehoda državne meje z otrokom, izselitev nasilnega člana družine iz stanovanja, prepoved približevanja otroku in izvajanje stikov z otrokom pod nadzorom.
Kako je upoštevana ustavna odločba o pravnih razmerjih življenjskih skupnosti istospolnih partnerjev?
Te skupnosti so zdaj urejene z zakonom o registraciji istospolne partnerske skupnosti, vendar je ustavno sodišče že leta 2009 ugotovilo neskladnost dela zakona z ustavo.
Iz obrazložitve ustavne odločbe izhaja, da je registrirana istospolna partnerska skupnost razmerje, ki je po vsebini podobno zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti, zato družinski zakonik socialni položaj istospolnih parov ureja tako, da jim omogoča sklenitev partnerske skupnosti ter uveljavljanje enakih pravic in obveznosti, kot jih imajo heteroseksualni pari, razen pravice do poroke in posvojitve otroka.
Koliko je po ocenah zdaj v Sloveniji istospolnih partnerjev, ki živijo skupaj s svojim biološkim otrokom ali z biološkim otrokom partnerja?
Uradnih podatkov nimamo, ocenjujemo pa, da je takšnih družin približno 100. Krivično bi bilo, da bi zaradi predsodkov do njihovih staršev ti otroci ne imeli enakih pravic kakor ostali otroci.
Kakšen je vaš odgovor mnenjem, da zakonik odpira vrata umetnim oploditvam istospolno usmerjenih žensk, t.i. nadomestnemu materinstvu in trgovanju z matičnimi celicami?
To ni res. Takšni strahovi so pretirani. Družinski zakonik ne ureja ne nadomestnega materinstva ne umetne oploditve lezbičnih parov. To področje ureja zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, po katerem so nadomestno materinstvo, umetna oploditev lezbičnih parov ali samskih žensk in trgovanje s spolnimi celicami prepovedani. Kazenski zakonik pa določa sankcije za kršitve.