Izpusti CO2 v EU spet občutno višji, rast tudi v Sloveniji

Lansko zvišanje emisij ogljikovega dioksida (CO2) sledi rahlemu (-0,4 odstotka) padcu v 2016, sovpada pa med drugim z okrepljeno gospodarsko dejavnostjo v večjem delu Evrope.

Najbolj so se izpusti povečali na Malti

Najbolj občutno so se izpusti lani glede na 2016 po prvih ocenah Eurostata povečali na Malti (12,8 odstotka) in v Estoniji (11,3 odstotka). Sledile so Bolgarija (8,3 odstotka), Španija (7,4 odstotka), Portugalska (7,3 odstotka), Madžarska (6,9 odstotka) in Romunija (6,8 odstotka).

V Sloveniji večji za 3,1 odstotka

V Sloveniji so se ob petodstotni gospodarski rasti po prvih ocenah Eurostata povečali za 3,1 odstotka, kar je 2,7 odstotne točke manj kot v 2016.

Od preostalih držav iz skupine največjih evropskih gospodarstev so se izpusti v Nemčiji kljub 2,2-odstotni gospodarski rasti zmanjšali za 0,2 odstotka, v Franciji so ob dveodstotni gospodarski rasti narasli za 3,2 odstotka, v Italiji prav tako, pri čemer se je italijanski BDP okrepil za 1,4 odstotka, v Veliki Britaniji pa so ob 1,8-odstotni krepitvi gospodarske dejavnosti upadli za 3,2 odstotka. Na Poljskem so se ob skoraj petodstotni rasti BDP dvignili za 3,8 odstotka.

Največji padec izpustov kljub zdravi rasti na Danskem in Finskem

Največji padec izpustov so lani kljub zdravi gospodarski rasti zabeležili na Finskem (-5,9 odstotka) in Danskem (-5,8 odstotka). Nordijske države so sicer najdlje v procesu ločevanja izpustov toplogrednih plinov od gibanja gospodarske dejavnosti. Emisije so poleg že omenjenih Velike Britanije in Nemčije upadle še na Irskem (-2,9 odstotka), v Belgiji (-2,4 odstotka) in v Latviji (-0,7 odstotka).

Daleč največji delež izpustiv še vedno ustvari Nemčija

V EU sicer daleč največji delež vseh izpustov CO2 ustvari Nemčija (23 odstotkov). Sledijo Velika Britanija (11,2 odstotka), Italija (10,7 odstotka), Francija (10 odstotkov), Poljska (9,8 odstotka) in Španija (7,7 odstotka). Slovenija ustvari vsega 0,4 odstotka vseh emisij CO2.

Izpusti CO2 so najpomembnejši dejavnik globalnega segrevanja ozračja, saj predstavljajo okoli 80 odstotkov vseh emisij toplogrednih plinov. Poleg gospodarske rasti in s tem povezane krepitve industrijske aktivnosti in povečevanja prometa nanje med drugim vplivajo še rast števila prebivalcev in podnebne razmere.

Sodišče EU zavrnilo tožbo proti Bruslju glede avtomobilskih izpustov

Sodišče EU je danes zavrnilo tožbo, s katero je 1429 pretežno francoskih državljanov od Evropske komisije zahtevalo odškodnino zaradi po njihovem mnenju prenizko postavljenih meril glede dovoljenih avtomobilskih izpustov. Tožniki menijo, da so izpusti škodovali njihovemu zdravju, sodišče pa je presodilo, da tožba nima pravne podlage.

Zaradi prepričanja, da je komisija raven postavila prenizko, je 1429 evropskih državljanov na Sodišče EU vložilo tožbo proti uniji zaradi povzročene materialne in nematerialne škode. Med materialno so uvrstili poslabšanje kakovosti zraka, ki je vplivala na njihovo zdravje, med nematerialno pa strah njih in njihovih bližnjih zaradi škodljivih vplivov na zdravje in zaradi izgube zaupanja v evropske institucije na področju boja proti onesnaženosti okolja.

Za povrnitev materialne škode so zahtevali simbolični en evro, za povrnitev nematerialne pa tisoč evrov, je razvidno iz sporočila sodišča.

Evropska komisija je leta 2016 zakonsko določila najvišjo dovoljeno raven izpustov avtomobilov v dejanskih voznih razmerah, s čimer je med drugim želela preprečiti goljufanje avtomobilskih proizvajalcev na testih izpušnih plinov. Foto: Reuters

Sodišče meni, da tožniki niso dokazali dejanske škode in njenega vpliva

Kot je pojasnilo sodišče, tožniki v prvi vrsti niso dokazali niti dejanskega obstoja škode niti negativnega vpliva na njih osebno. Domnevno škodo zaradi poslabšanja kakovosti zraka bi morali ustrezno utemeljiti na podlagi konkretnih primerov, tako pa so navedli le zelo splošna dejstva z neprepričljivimi rezultati.

Glede nematerialne škode pa je sodišče presodilo, da imajo vse stranke v postopku visoko raven zavedanja glede problematike onesnaženosti okolja, zato ni mogoče dokazati, da je bilo njih ali njihove bližnje onesnaženosti strah do te mere, da bi lahko zaradi strahu nastala dejanska škoda. Kot je poudarilo sodišče, določenega čustva ali občutja ni vedno mogoče opredeliti kot nematerialno škodo, zaradi katere bi osebi pripadla odškodnina.

Tožbe proti komisiji so vložila tudi mesta Pariz, Bruselj in Madrid, njihov razplet še ni znan.