Ponedeljek, 19. 8. 2013, 7.21
9 let
Kultura preživljanja počitnic za nekaj desetletij nazaj
V Dnevniku razkrivajo, da je dejanski lastnik liechtensteinskega podjetja, ki je od stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana prejelo 650 tisoč evrov za svetovanje pri nakupu stanovanj v Celovških dvorih, poslovnež Miro Oblak, ena ključnih oseb v aferi Hypo v Sloveniji in na Hrvaškem. Sklad se je pred tem o nakupu pogajal z njegovim sinom Andrejem Oblakom.
V Sloveniji je že približno dve leti mogoče kupiti le zelo slab heroin s številnimi primesmi, zaradi česar se vse bolj zlorablja zdravila in različne mešanice, piše Dnevnik. Prav to pa je najbolj nevarno, saj ljudje katastrofalno hitro propadajo, tako psihično kot fizično.
V Delu so se razpisali tudi o ključnih nalogah, ki jeseni čakajo vlado Alenke Bratušek in ki jih zahteva Bruselj ali pa so neizogibne za normalno delovanje države, predvsem pa so ključne za obstoj koalicije. To so proračun za leto 2014, odgovor Bruslja na izvajanje protikriznih ukrepov, politična stabilnost, gospodarska rast in nova delovna mesta ter zdravstvena reforma.
Ženske delajo, moški odločajo. Tako bi lahko povzeli podatke o zastopanosti žensk in moških na odločevalnih položajih v medijskem prostoru Evropske unije. Kot piše Delo, ženske zasedajo le 22 odstotkov vodstvenih položajev v javnih medijih in zgolj 12 v zasebnih. Sicer ženske predstavljajo skoraj polovico delovne sile v medijskem prostoru.
V Financah se sprašujejo, ali so najboljši učenci tudi najboljši delavci. V Nemčiji namreč pri iskanju kadra vse bolj v ospredje namesto ocen postavljajo sposobnosti, ki jih zahteva delovno mesto. Tega se lotijo tako, da mlade vabijo k izpolnitvi spletnega testa, s katerim pogosto odkrijejo prej neodkrite talente, ki bi sicer ostali skriti.
Gospodarski sektor se krizi in recesiji z zaposlenostjo prilagaja že pet let, v zadnjem letu se mu je v manjšem obsegu prilagodila tudi večina javnega sektorja. Izjema je zdravstvo, kjer se je po navedbah Financ število zaposlenih okrepilo, pa čeprav je del bolnišnic nelikviden in z velikimi zamudami plačujejo račune.
Kdo obvladuje denar v zdravstvu, se sprašujejo v Večeru. Največji partnerji slovenskih bolnišnic in lekarn prejemajo po desetine milijonov evrov javnega denarja, med njimi so lobisti, politiki in sumljivi poslovneži. Proti čarom denarja pa po pisanju časnika niso imuni niti zdravniki.
V Večeru pišejo tudi o tem, kako neučinkovit je nadzor nad tem, ali zdravniki poleg zaposlitve v javnem zavodu neupravičeno delajo kot zasebniki in pri tem dobro zaslužijo. Ob tem razkrivajo, da je ortoped Slavko Kramberger s "svetovanjem bolnikom" v zdravstvenem domu, ki ga vodi njegov bratranec, zaslužil skoraj 200 tisoč evrov.