SiolNET. Novice Slovenija
9,44

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kučan za srbski časnik: "Ko se je začela vojna, sem Tuđmana prosil za pomoč"

9,44

termometer

Milan Kučan
Foto: STA

Prvi slovenski predsednik Milan Kučan je v intervjuju za srbski časnik Nedeljnik opisal dogajanje na prvo noč vojne in pred razpadom SFRJ. Kot njegove besede povzema hrvaška spletna stran Jutarnji Vijesti, je Kučan razkril vsebino telefonskega pogovora s takratnim hrvaškim predsednikom Franjem Tuđmanom. 

Kot je v intervjuju za srbski časnik Nedeljnik povedal Milan Kučan, je na prvo noč vojne poklical Franja Tuđmana. "Poklical sem Tuđmana, saj smo vedeli, da imajo načrt, kako preprečiti izstop tankov iz Hrvaške, da ne pridejo v Slovenijo," je med drugim povedal in dejal, da je takrat hrvaškega predsednika prosil za pomoč.

"Rekel sem mu: Predsednik, pri nas je začela vojna, pomagajte nam," Tuđman pa naj bi mu odgovoril, naj ne pričakuje, da bo šla Hrvaška zaradi Slovenije v vojno. 

Milan Kučan Novice Kučan ostro o mejnem sporu med Slovenijo in Hrvaško

Kakšna vojna? Kakšni tanki?

Kučan naj bi Tuđmanu odgovoril, da se Hrvaška v vojno ne bo vpletala zaradi Slovenije, ampak bo to storila zaradi sebe. Pojasnil je še, da je tistega usodnega večera poklical tudi takratnega predsednika vlade SFRJ Anteja Markovića.

"Ko so mi sporočili, da so vojaški tanki zapustili vojašnico, sem takoj poklical Markovića. Zbudil sem ga in on se je začudil. Kakšna vojna? Kakšni tanki? Tu obstaja razlika pri tolmačenju sklepa Zveznega izvršnega sveta SFRJ. Po Markoviću bi se morala varovati jugoslovanska meja, del Generalštaba pa je to razumel kot dovoljenje, da z vsemi sredstvi prepreči doseganje odločitev o samoosvojitvi," je med drugim dejal Kučan in še povedal, da je slovenska stran mejne prehode takrat označila s slovensko zastavo in oznako Republike Slovenije, njegove besede povzema stran Jutarnji Vjesti.

Milan Kučan Foto: Matej Leskovšek

Dodal je, da je predvsem neenotnost znotraj Generalštaba preprečila, da bi se vojna končala drugače, kot se je. "Vojna je trajala deset dni, vendar je bila za vojake na fronti to prava vojna. Vojno smo poskušali končati čim prej, rešitev pa smo poskušali poiskati po diplomatski poti," je razložil Kučan. 

Zasluge za ključno vlogo pri razreševanju nastalega spora je Kučan pripisal Evropski uniji.

"Prihajale so trojke, ki so se z nami in vojsko pogajale o koncu vojne. Želeli smo si, da se vojna čim prej konča in da se preprečijo žrtve. Žal pa je bilo teh kar nekaj. Nismo mi tisti, ki smo vojno izzvali. Odločitev, da se odzovemo na agresijo, ni bila enostavna," je pojasnil Kučan.

Franjo Tuđman Foto: STA

V intervjuju nekdanji slovenski predsednik omeni tudi srečanje na predsedstvu Jugoslavije, ki je bilo na Brionih. "Na enem izmed srečanj je črnogorski politik Branko Kostić izjavil, da se bodo raje umaknili, kot pa da bi mi ubijali njihove sinove. To je bila zelo težka obtožba," tako se med drugim dogodkov pred razpadom Jugoslavije spominja Kučan. 

Milan Kučan Novice Kučan in somišljeniki v podporo katalonskim političnim zapornikom

Po osamosvojitvi se je prijateljstvo s Tuđmanom skrhalo

"Sledilo je zasedanje, na katerem so sprejeli, da se vojska umakne iz Slovenije. Vsi so glasovali za to odločitev, z izjemo Stipeta Mesića," je poudaril Kučan in dodal, da je Mesić kot takratni član predsedstva SFRJ vedel, da bo vojska, če se umakne iz Slovenije, vojno nadaljevala na območju Hrvaške, čeprav se nekatere enote JLA niso premaknile na Hrvaško, temveč v Bosno in Hercegovino, vse do črte tako imenovanega srbskega ozemlja.   

Milan Kučan in Stipe Mesić Foto: STA

V intervjuju se je Kučan med drugim dotaknil tudi interesa zahoda za obstanek Jugoslavije.

"Na predvečer razglasitve samostojnosti Slovenije nas je obiskal James Baker, takratni ameriški državni sekretar, in nam neposredno napovedal, da nas v primeru odcepitve od Jugoslavije nikoli ne bodo priznali. Rekel sem mu, da nas bodo morali prej ali slej priznati, saj za nami stojita plebiscit o samostojnosti in politika demokratičnosti. Takih rezultatov ne morete prezreti," naj bi mu še povedal Kučan. 

Kot je še povedal Kučan, je bil Bakerjev prihod znak, da bo pot do osamosvojitve težka. "Ves plebiscit smo izvedli ob predpostavki, da mora ta biti zakonit in v skladu z našo in zvezno ustavo, šele nato se je postavilo vprašanje o legitimnosti. Za mednarodno skupnost ni bila dovolj zgolj le legalnost, temveč tudi legitimnost." 

Milan Kučan Foto: STA

V intervjuju je Kučan priznal, da so bili odnosi z Tuđmanom po osamosvojitvi skrhani, a je dejal, da se mu je zdelo pomembno ohraniti korekten odnos, saj je Tuđman med svojimi državljani imel veliko podporo, kar pa je pomembno vplivalo na nadaljnje sodelovanje. 

Tema pogovora je nanesla tudi na nekdanjega kolega in takratnega srbskega predsednika Slobodana Miloševića in njuno zadnje srečanje v Haagu.

"Zdelo se mi je, da se ni kaj veliko spremenil. Niti po načinu pogovora niti po fizičnem videzu. Ni bilo lahko videti človeka, ki je bil obtožen najhujših zločinov. Vedno sem pazil, da ne užalim srbskega naroda. Eno je bil naš odnos do srbske politike in vodstva, drugi pa do srbskega naroda," je še sklenil Kučan. 

Trg republike Novice V Ljubljani z grafiti oskrunili spomenike: "Ustavite Kučana" #foto

 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 23
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin