KPK ugotovil korupcijo v primeru mariborskih radarjev

To so zapisali na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) v sporočilu za javnost in dodali, da so "odgovorne osebe s kršitvijo dolžnega ravnanja omogočile korist zasebnemu partnerju in izpolnile znake korupcije, kot jo opredeljuje 1. točka 4. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK). Prav tako so odgovorne osebe MOM-a sprejele pogodbeno obveznost plačevanja zasebnemu partnerju, ki je v nasprotju s pravno dopustnimi cilji oziroma namenom ZJZP-ja, s čimer so ravnale v nasprotju s pričakovano integriteto (3. točka 4. člena ZIntPK). Predvideno je namreč, da se investicija in pričakovani dobiček zasebnega partnerja pridobita iz plačanih glob za pričakovane (množične) kršitve cestno-prometnih predpisov." Komisija meni, da ob upoštevanju določb 6. in 7. člena ZJZP-ja, ki določata namen tega zakona, ni možno (dopustno) javno-zasebno partnerstvo na področju kaznovalnega prava in drugih področjih nadzora nad izvajanjem predpisov, saj sta si pri tem interesa javnega in zasebnega partnerja nasprotna – medtem ko je interes države oziroma lokalne skupnosti (javnega partnerja), da se predpisi čim bolj spoštujejo oziroma da je kršitev čim manj, je interes zasebnega partnerja v tem, da je kršitev čim več, saj to zanj pomeni večji dobiček. Do napak naj bi prišlo že pri sklepanju pogodbe Do napak naj bi prišlo že v samem sklepanju pogodbe med občino in Iskra Sistemi. Po ocenah protikorupcijske komisije so na mariborski občini ravnali v nasprotju z zakonom o javnem naročanju in zakonom o javno-zasebnem partnerstvu, ker niso ustavili in ponovili javnega razpisa kljub temu, da se je spremenil predmet javnonaročniškega razmerja in da je v konkurenčnem dialogu namesto najmanj treh sodeloval samo eden kandidat. S tem naj bi odgovorne in uradne osebe občine kršile dolžno ravnanje ter izbranemu zasebnemu partnerju omogočile korist v obliki sklenitve odplačanega posla v javno-zasebnem partnerstvu, zaslužka od pogodbeno dogovorjenega deleža glob in trženja optičnega kabla. Z državnim pravobranilstvom bodo nadaljevali s postopki za uveljavitev ničnosti Komisija bo, kot je zapisala, v sodelovanju z državnim pravobranilstvom nadaljevala s postopki za uveljavitev ničnosti omenjenega pogodbenega razmerja. Že tekom postopka je del dokumentacije odstopila pristojnim organom odkrivanja in pregona zaradi suma storitve kaznivih dejanj in podala državni revizijski komisiji pobudo za revizijo postopkov oddaje javnih naročil ter predlog za uvedbo postopka o prekršku. Namestnik predsednika KPK Rok Praprotnik je v izjavi za medije poudaril ugotovitev KPK, da je v primeru mariborskih radarjev pogodba o javno-zasebnem partnerstvu "izrazito" v korist zasebnega partnerja in da občina pri tem ni ustrezno zavarovala javnega interesa. Po Praprotnikovih besedah se je KPK odločila za vložitev tožbe na ničnost pogodbe, pri tem pa bo KPK zastopalo državno pravobranilstvo. Kot je pojasnil Praprotnik, je tožba že v pripravi in jo bo KPK v kratkem tudi vložila. Ob tem je opozoril, da KPK ne more in ne sme ugotavljati individualne odgovornosti, ampak je to v pristojnosti organov pregona. Po Praprotnikovih besedah je KPK tudi ugotovila, da zakon o javno-zasebnem partnerstvu ne omogoča oz. celo ne dovoljuje sklepanje tovrstnega partnerstva na področju kaznovalnega prava.

Praprotnik je še opozoril, da se je med potekom javnega razpisa spremenila tako vsebina načrtovanega projekta kot tudi njegova vrednost, ki se je bistveno povišala. Po Praprotnikovih besedah to pomeni, da vsi, ki so želeli sodelovati v tem razpisu, niso bili v enakem položaju.

Praprotnik: V KPK se ne ukvarjamo z vedeževanjem Občina je načrt projekta prilagodila ponudbi zasebnega partnerja, v postopku pred sklenitvijo javno-zasebnega partnerstva pa je bilo kršenih več načel, kot sta načeli transparentnosti in konkurence, je dejal Praprotnik. Na novinarsko vprašanje, kako se bo po mnenju KPK na ugotovitve odzval bivši mariborski župan Franc Kangler, pa je Praprotnik odgovoril, da se v KPK ne ukvarjajo z vedeževanjem.

"Mislim, da Komisija za preprečevanje korupcije opravlja svoje delo korektno in profesionalno in vsako njihovo ugotovitev je treba vzeti zelo resno in jo spoštovati," pa se je na ugotovitve KPK v primeru mariborskih radarjev odzval minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant.

S pogodbo o radarjih, ki so s položaja odnesli župana Franca Kanglerja, se ukvarja tudi računsko sodišče. Kot so povedali, je v torek na računskem sodišču potekal razčiščevalni sestanek. Temu sledi izdaja predloga revizijskega poročila (v roku 15 dni), nato morebiten ugovor, o katerem odloča senat in izdaja končnega revizijskega poročila. Le-to bo izdano predvidoma poleti, napovedujejo na računskem sodišču.

Mariborska občina je s podjetjem Iskra Sistemi sklenila 30 milijonov evrov vredno koncesijsko pogodbo, po kateri naj bi podjetje v obdobju štirih let posodobilo dotrajan semaforski sistem v mestu, pri tem pa naj bi se del plačanih kazni z na novo postavljenih radarjev stekal na njegov račun. Prve radarje so postavili sredi oktobra lani, a je bila že nekaj dni pozneje vrsta radarjev po mestu uničenih, zvrstili pa so se množični protesti, ki so naposled vodili do odstopa župana Kanglerja.