Sreda, 7. 9. 2022, 22.21
2 leti, 5 mesecev
STO DNI VLADE ROBERTA GOLOBA
Matej Kovač: Ta vlada ni videti nič bolj operativna kot Šarčeva
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
87
Mineva sto dni od nastopa vlade Roberta Goloba.
"Vlada ni videti nič bolj operativna, kot je bila Šarčeva vlada. Ima pa seveda vso medijsko podporo in dokler ne bomo res potonili, se bo ta neoperativnost prikrivala," je prvih sto dni delovanja nove vlade Roberta Goloba za Siol.net ocenil podjetnik Matej Kovač. Medtem je Miro Cerar, ki je bil med letoma 2014 in 2018 tudi sam na Golobovem mestu, dosedanje delo vlade komentiral tako: "Nova vlada je z delom začela dokaj intenzivno, to je tudi razumljivo in pričakovano, saj se nahajamo v obdobju, ko nam grozi resna kriza. Sestaja se z vsemi deležniki družbe, kar je dobro, a ne dovolj. Na koncu bodo morali sprejemati odločite. Poleg tega je vlada v tem času dala veliko obljub in zelo kmalu se bo videlo, katere so bile realne in katere ne. Če bi sklepali po vseh obljubah, se nam obeta samo dobro. Domnevam pa, da vseh ne bo mogoče uresničiti na način, kot si zamišlja vlada, čeprav bi si to vsi želeli."
Mineva sto dni od nastopa nove vlade Roberta Goloba. Obdobje vlade, ki je zaprisegla 1. junija letos, je zaznamovalo predvsem soočanje z energetsko in prehransko krizo, priprave na nov val epidemije koronavirusa, burno dogajanje v slovenskem medijskem prostoru in kadrovske spremembe.
Strokovnjake z različnih področji smo vprašali, kako ocenjujejo dosedanje delo 15. slovenske vlade. Odgovore pravnika in nekdanjega premierja Mira Cerarja, podjetnika Mateja Kovača, politologa in nekdanjega predsednika SD Igorja Lukšiča ter političnega analitika Mirana Videtiča si lahko preberete spodaj.
Cerar: Če bi sklepali po vseh obljubah, se nam obeta samo dobro
Miro Cerar, pravnik in nekdanji premier
Za kakršnekoli resne ocene je še prezgodaj, za zdaj lahko govorimo le o vtisih po prvih mesecih dela. Pravi učinki delovanja te vlade pa se bodo videli šele čez čas, verjetno v prihodnjem letu, nekaj pa seveda že prej. Vlada je z delom začela dokaj intenzivno, to je tudi razumljivo in pričakovano, saj se nahajamo v obdobju, ko nam grozi resna kriza. Sestaja se z vsemi deležniki družbe, gospodarstveniki, obnavlja socialni dialog in to je dobro, saj le tako prideš do dobrih rešitev. A to ni dovolj, na koncu bodo morali sprejemati odločitve. Poleg tega je vlada v tem času dala veliko obljub in zelo kmalu se bo videlo, katere so bile realne in katere ne. Če bi sklepali po vseh obljubah, se nam obeta samo dobro. Domnevam pa, da vseh ne bo mogoče uresničiti na način, kot si zamišlja vlada, čeprav bi si to vsi želeli. Ali bo uspešna pri premagovanju vseh izzivov, je vprašanje, ki ostaja, in o tem lahko za zdaj le ugibamo. Pomembno je, da vlada dela in pokaže, kaj od tega lahko udejanji.
Tudi ta vlada se je znašla v specifični situaciji, ko se stanje krize podaljšuje. Na to vpliva tudi sama, s tem ko ne upošteva fiskalnega pravila. Skrbi me, tako kot me je skrbelo že pri prejšnji vladi, da država zelo veliko troši, nenazadnje to ugotavljajo fiskalni svet, različni strokovnjaki, in to pelje v situacijo, ki ne bo dobra za Slovenijo. Že zdaj imamo znaten proračunski primanjkljaj in javni dolg. Spomnim se, ko je finančni minister Klemen Boštjančič izjavil, da po rebalansu za to leto noben porabnik ne bo dobil manj, kot je želel. To je zelo nenavadna izjava v času, ko so napovedi za jesen dramatične in ko vemo, da bo kaj treba prihraniti tudi za težke čase. Tukaj nekaj ni v redu. Če je to možno tako izpeljati, pa tudi če se ta vlada sklicuje na prejšnjo, ki je dejansko veliko trošila, to ni pravi pristop. Seveda si državljani želimo, da bi imeli dovolj sredstev za vse, a država tega ne bo zdržala. Paziti moramo, da ne uvajamo takšnih strukturnih sprememb, ki le povečujejo izdatke, ker ne bomo imeli dovolj prihodkov. Skrbi me, ali bo država uspela postati dober gospodar s financami in premoženjem. Trenutno pokazatelji niso pravi.
Poleg tega je bilo v tem času narejeno veliko kadrovskih sprememb. Vlada je s tem zelo pohitela, na mnogih področjih seveda razumljivo, saj mora postaviti svoje ekipe. Pojavili pa so se tudi nekateri zaskrbljujoči znaki, da bi šlo lahko kadriranje v smeri, ki ga je uveljavljala prejšnja vlada. To sem kritiziral takrat in bom tudi v prihodnje. Gre za pretirano kadriranje v smislu zamenjave vaših z našimi. Želim si, da bi vlada tukaj pokazala modrost, da bi seveda naredila menjave, ki so nujne, v primerih, ko gre za nekompetentne ljudi, da pa politični interesi, za katere že zaznavamo, da so v ozadju te vlade, ne bi šli predaleč. Spomnimo se sklepa vlade, ko se je odločila preverjati vse zaposlitve za dve leti nazaj v času prejšnje vlade. To so pokazatelji, ki so zaskrbljujoči, in to ni produktivno. Tudi ljudje so zaskrbljeni, ko vidijo iste procese. Treba se je ustaviti na pravi točki in se posvetiti pravim projektom.
Do neke mere je indikator usklajenosti koalicije oziroma pokazatelj kondicije, v kateri se koalicija nahaja, tudi to, da zaenkrat niso bili sposobni najti pravih predsedniških kandidatov. To je nenavadno. Koalicija s tako visoko podporo za zdaj nima svojih močnih kandidatov, bodisi posamezne stranke bodisi kot celota. To je pokazatelj stanja duha v koaliciji. S tega seveda dolgoročno ne moremo ničesar sklepati, je pa to zagotovo zanimiv indikator.
Miro Cerar, pravnik in nekdanji premier
Za kakršnekoli resne ocene je še prezgodaj, za zdaj lahko govorimo le o vtisih po prvih mesecih dela. Pravi učinki delovanja te vlade pa se bodo videli šele čez čas, verjetno v prihodnjem letu, nekaj pa seveda že prej. Vlada je z delom začela dokaj intenzivno, to je tudi razumljivo in pričakovano, saj se nahajamo v obdobju, ko nam grozi resna kriza. Sestaja se z vsemi deležniki družbe, gospodarstveniki, obnavlja socialni dialog in to je dobro, saj le tako prideš do dobrih rešitev. A to ni dovolj, na koncu bodo morali sprejemati odločitve. Poleg tega je vlada v tem času dala veliko obljub in zelo kmalu se bo videlo, katere so bile realne in katere ne. Če bi sklepali po vseh obljubah, se nam obeta samo dobro. Domnevam pa, da vseh ne bo mogoče uresničiti na način, kot si zamišlja vlada, čeprav bi si to vsi želeli. Ali bo uspešna pri premagovanju vseh izzivov, je vprašanje, ki ostaja, in o tem lahko za zdaj le ugibamo. Pomembno je, da vlada dela in pokaže, kaj od tega lahko udejanji. Tudi ta vlada se je znašla v specifični situaciji, ko se stanje krize podaljšuje. Na to vpliva tudi sama, s tem ko ne upošteva fiskalnega pravila. Skrbi me, tako kot me je skrbelo že pri prejšnji vladi, da država zelo veliko troši, nenazadnje to ugotavljajo fiskalni svet, različni strokovnjaki, in to pelje v situacijo, ki ne bo dobra za Slovenijo. Že zdaj imamo znaten proračunski primanjkljaj in javni dolg. Spomnim se, ko je finančni minister Klemen Boštjančič izjavil, da po rebalansu za to leto noben porabnik ne bo dobil manj, kot je želel. To je zelo nenavadna izjava v času, ko so napovedi za jesen dramatične in ko vemo, da bo kaj treba prihraniti tudi za težke čase. Tukaj nekaj ni v redu. Če je to možno tako izpeljati, pa tudi če se ta vlada sklicuje na prejšnjo, ki je dejansko veliko trošila, to ni pravi pristop. Seveda si državljani želimo, da bi imeli dovolj sredstev za vse, a država tega ne bo zdržala. Paziti moramo, da ne uvajamo takšnih strukturnih sprememb, ki le povečujejo izdatke, ker ne bomo imeli dovolj prihodkov. Skrbi me, ali bo država uspela postati dober gospodar s financami in premoženjem. Trenutno pokazatelji niso pravi.
Poleg tega je bilo v tem času narejeno veliko kadrovskih sprememb. Vlada je s tem zelo pohitela, na mnogih področjih seveda razumljivo, saj mora postaviti svoje ekipe. Pojavili pa so se tudi nekateri zaskrbljujoči znaki, da bi šlo lahko kadriranje v smeri, ki ga je uveljavljala prejšnja vlada. To sem kritiziral takrat in bom tudi v prihodnje. Gre za pretirano kadriranje v smislu zamenjave vaših z našimi. Želim si, da bi vlada tukaj pokazala modrost, da bi seveda naredila menjave, ki so nujne, v primerih, ko gre za nekompetentne ljudi, da pa politični interesi, za katere že zaznavamo, da so v ozadju te vlade, ne bi šli predaleč. Spomnimo se sklepa vlade, ko se je odločila preverjati vse zaposlitve za dve leti nazaj v času prejšnje vlade. To so pokazatelji, ki so zaskrbljujoči, in to ni produktivno. Tudi ljudje so zaskrbljeni, ko vidijo iste procese. Treba se je ustaviti na pravi točki in se posvetiti pravim projektom.
Do neke mere je indikator usklajenosti koalicije oziroma pokazatelj kondicije, v kateri se koalicija nahaja, tudi to, da zaenkrat niso bili sposobni najti pravih predsedniških kandidatov. To je nenavadno. Koalicija s tako visoko podporo za zdaj nima svojih močnih kandidatov, bodisi posamezne stranke bodisi kot celota. To je pokazatelj stanja duha v koaliciji. S tega seveda dolgoročno ne moremo ničesar sklepati, je pa to zagotovo zanimiv indikator.
Kovač: Ta vlada ni videti nič bolj operativna kot Šarčeva
Veliko je imidža in poziranja, a bolj malo dela je bilo. Ukvarjajo se z nepomembnimi stvarmi, kot je popisovanje cen v trgovinah, ustanavljajo razne projektne skupine, da bodo razpravljali, namesto da bi ukrepali. Vlada ni videti nič bolj operativna, kot je bila Šarčeva vlada. Ima pa seveda vso medijsko podporo in dokler ne bomo res potonili, se bo ta neoperativnost prikrivala.
Veliko je imidža in poziranja, a bolj malo dela je bilo. Ukvarjajo se z nepomembnimi stvarmi, kot je popisovanje cen v trgovinah, ustanavljajo razne projektne skupine, da bodo razpravljali, namesto da bi ukrepali. Vlada ni videti nič bolj operativna, kot je bila Šarčeva vlada. Ima pa seveda vso medijsko podporo in dokler ne bomo res potonili, se bo ta neoperativnost prikrivala.Lukšič: Bomo videli, koliko časa bo Golob zdržal in kako se bo obnesel model vladanja, ki ga razvija
Igor Lukšič, politolog in nekdanji predsednik stranke SD
Glede na to, da gre za popolnoma novo stranko, se je vlada zelo dobro odzvala na naloge, se pravi na reševanje energetske draginje, zdravstvene krize, na to, kar je bilo najbolj akutno, in na prekinjanje s tem, kar je slabega prinesla Janševa vlada. Mislim, da gre zasluga predvsem predsedniku vlade, ki nosi glavno breme in se je vsega skupaj lotil na nov način. Pri vseh glavnih projektih vlade je on prisoten, ko gre za zdravstvo je zraven, prav tako ko gre za zunanje zadeve in gospodarstvo. Tega do zdaj nismo bili vajeni, saj se je nekdanji predsednik vlade precej umikal, medtem ko Golob dela z ministrstvi na nalogah, ki so ključne. Bomo pa videli, koliko časa bo zdržal in če se bo model vladanja, ki ga razvija Golob, obnesel.
Želel bi si sicer, da bi šli nekoliko bolj radikalno v reševanje energetske krize, se pravi ne samo tako, da pomagajo potrošnikom, ampak da omejujejo tudi monopoliste, ki nabijajo špekulantske cene. Njim bi morali omejiti profite na normalne in vse to, kar je viška, zajeti ali pa celo razmisliti o tem, da bi začasno prevzeli vloge oziroma nacionalizirali zadeve. Imamo primer, ko so ZDA kot izrazito liberalna država v času bančne krize med leti 2008 in 2009 za dobro leto prevzele, nacionalizirale bančni sektor. To bi lahko naredili tudi v našem primeru na področju energetike in bi tako verjetno najlažje reševali energetsko draginjo. Videli bomo, mogoče bodo do tega tudi prišli.
Glede področja zdravstvene politike in koronakrize delujejo bistveno drugače od prejšnje vlade. Vidimo, da napovedujejo, da zaprtij in radikalnih ukrepov ne bo, da bodo samo priporočila. Končno gredo v smeri, da v zdravstvu z zdravstvenimi in političnimi ukrepi zmanjšujejo škodo, ne pa da jo še dodatno povečujejo. Da se kot sistem usmeriš k pomoči najranljivejšim skupinam in da ljudem omogočiš samozaščito, ne pa da jih siliš v zaščito. Ne uvajaš obveznega cepljenja, ampak omogočiš, da ima vsakdo, ki se želi cepiti, to možnost. Ukinili so paternalizem in nezaupanje v ljudi, da bi se sami znali odločati, kaj je zanje dobro. To se zdaj vrača.
Igor Lukšič, politolog in nekdanji predsednik stranke SD
Glede na to, da gre za popolnoma novo stranko, se je vlada zelo dobro odzvala na naloge, se pravi na reševanje energetske draginje, zdravstvene krize, na to, kar je bilo najbolj akutno, in na prekinjanje s tem, kar je slabega prinesla Janševa vlada. Mislim, da gre zasluga predvsem predsedniku vlade, ki nosi glavno breme in se je vsega skupaj lotil na nov način. Pri vseh glavnih projektih vlade je on prisoten, ko gre za zdravstvo je zraven, prav tako ko gre za zunanje zadeve in gospodarstvo. Tega do zdaj nismo bili vajeni, saj se je nekdanji predsednik vlade precej umikal, medtem ko Golob dela z ministrstvi na nalogah, ki so ključne. Bomo pa videli, koliko časa bo zdržal in če se bo model vladanja, ki ga razvija Golob, obnesel.Želel bi si sicer, da bi šli nekoliko bolj radikalno v reševanje energetske krize, se pravi ne samo tako, da pomagajo potrošnikom, ampak da omejujejo tudi monopoliste, ki nabijajo špekulantske cene. Njim bi morali omejiti profite na normalne in vse to, kar je viška, zajeti ali pa celo razmisliti o tem, da bi začasno prevzeli vloge oziroma nacionalizirali zadeve. Imamo primer, ko so ZDA kot izrazito liberalna država v času bančne krize med leti 2008 in 2009 za dobro leto prevzele, nacionalizirale bančni sektor. To bi lahko naredili tudi v našem primeru na področju energetike in bi tako verjetno najlažje reševali energetsko draginjo. Videli bomo, mogoče bodo do tega tudi prišli.
Glede področja zdravstvene politike in koronakrize delujejo bistveno drugače od prejšnje vlade. Vidimo, da napovedujejo, da zaprtij in radikalnih ukrepov ne bo, da bodo samo priporočila. Končno gredo v smeri, da v zdravstvu z zdravstvenimi in političnimi ukrepi zmanjšujejo škodo, ne pa da jo še dodatno povečujejo. Da se kot sistem usmeriš k pomoči najranljivejšim skupinam in da ljudem omogočiš samozaščito, ne pa da jih siliš v zaščito. Ne uvajaš obveznega cepljenja, ampak omogočiš, da ima vsakdo, ki se želi cepiti, to možnost. Ukinili so paternalizem in nezaupanje v ljudi, da bi se sami znali odločati, kaj je zanje dobro. To se zdaj vrača.
Videtič: Premier bo v rekonstrukcijo vlade prisiljen prej, kakor je načrtoval
Politični analitik Miran Videtič
Če gledamo celotno vlado, bi jo lahko ocenili kot vlado počitnic. So se pa že profilirale ministrske ekipe, za katere lahko ocenjujemo, da bodo zadevam vsaj približno kos in na drugi strani ministrstva, ki sigurno ne bodo kos tej nalogi. Kot take vidim Tanjo Fajon, Emilijo Duh Stojmenovo, Tatjano Bobnar in Dominiko Švarc Pipan. Zaenkrat so se bolj izkazale v vlogi opozicijskih poslank in estradnih zvezd. Na drugi strani pa bi pohvalil delovanje premierja, vezano na zunanjo politiko. Pričakoval sem, da bo tukaj večji fiasko. Napovedovali so velike resete, pa na srečo na zunanjepolitičnem področju teh sprememb ni. Ključni zadevi sta stališče do ruske agresije nad Ukrajino, kjer je stališče aktualne vlade ostalo enako prejšnji vladi in pa tudi predsedniku Pahorju, še bolj pa me veseli, da je tudi pogled na Zahodni Balkan, predvsem na BiH, ki je verjetno največji sod smodnika tukaj, ostalo nespremenjeno. Razumeti je, da bo šel kabinet vlade po poti predsednika Pahorja, in to je dobro. Poleg tega bo moral Golob umiriti strasti ministrice Fajonove, spomnimo se, ko je prvi teden skoraj zakuhala škandal s Hrvaško, in se bolj nasloniti na svetovalca za zunanjo politiko Vojka Volka kot izkušenega diplomata.
Druga pereča tema pa je draginja, predvsem na energetskem področju. Tukaj vidim neke premike ali pa vsaj poskuse premikov premierja in resornega ministra. Uspešnost pa bomo na koncu ocenjevali odjemalci po višini položnic. Seveda tukaj premier in minister nista sama, tukaj naj bi bila zgodba usklajena znotraj EU. Moramo pa se zavedati, da bo vsaka država znotraj EU tudi sama iskala rešitve, tako kot je bilo na začetku covid-19 krize.
Prepričan sem, da bo premier v rekonstrukcijo vlade prisiljen prej, kakor je mogoče načrtoval. Po moji oceni s strankama ekstremov, Levico in SD, mi v krizo ne moremo. Idealen scenarij bi bila velika koalicija, kar pa je ta moment iluzorno pričakovati.
Politični analitik Miran Videtič
Če gledamo celotno vlado, bi jo lahko ocenili kot vlado počitnic. So se pa že profilirale ministrske ekipe, za katere lahko ocenjujemo, da bodo zadevam vsaj približno kos in na drugi strani ministrstva, ki sigurno ne bodo kos tej nalogi. Kot take vidim Tanjo Fajon, Emilijo Duh Stojmenovo, Tatjano Bobnar in Dominiko Švarc Pipan. Zaenkrat so se bolj izkazale v vlogi opozicijskih poslank in estradnih zvezd. Na drugi strani pa bi pohvalil delovanje premierja, vezano na zunanjo politiko. Pričakoval sem, da bo tukaj večji fiasko. Napovedovali so velike resete, pa na srečo na zunanjepolitičnem področju teh sprememb ni. Ključni zadevi sta stališče do ruske agresije nad Ukrajino, kjer je stališče aktualne vlade ostalo enako prejšnji vladi in pa tudi predsedniku Pahorju, še bolj pa me veseli, da je tudi pogled na Zahodni Balkan, predvsem na BiH, ki je verjetno največji sod smodnika tukaj, ostalo nespremenjeno. Razumeti je, da bo šel kabinet vlade po poti predsednika Pahorja, in to je dobro. Poleg tega bo moral Golob umiriti strasti ministrice Fajonove, spomnimo se, ko je prvi teden skoraj zakuhala škandal s Hrvaško, in se bolj nasloniti na svetovalca za zunanjo politiko Vojka Volka kot izkušenega diplomata.Druga pereča tema pa je draginja, predvsem na energetskem področju. Tukaj vidim neke premike ali pa vsaj poskuse premikov premierja in resornega ministra. Uspešnost pa bomo na koncu ocenjevali odjemalci po višini položnic. Seveda tukaj premier in minister nista sama, tukaj naj bi bila zgodba usklajena znotraj EU. Moramo pa se zavedati, da bo vsaka država znotraj EU tudi sama iskala rešitve, tako kot je bilo na začetku covid-19 krize.
Prepričan sem, da bo premier v rekonstrukcijo vlade prisiljen prej, kakor je mogoče načrtoval. Po moji oceni s strankama ekstremov, Levico in SD, mi v krizo ne moremo. Idealen scenarij bi bila velika koalicija, kar pa je ta moment iluzorno pričakovati.
87