Sreda, 20. 3. 2024, 13.46
8 mesecev, 2 tedna
Kot najemnik pri nas težko kaj privarčuješ. Kaj šele za hišo.
Pred dnevi so mediji poročali o mladem paru, ki je uspel po desetletju skrbnega in doslednega varčevanja postaviti lastno hišo. Privarčevala sta 180 tisoč evrov in do lastnega doma prišla brez bančnega posojila. V Sloveniji je malo takšnih zgodb. Tudi zato, ker je mladi par kar nekaj časa lahko bival pri starših, parcelo za gradnjo hiše pa so jima podarili. Kljub temu se je v javnosti ustvaril občutek, da se mladi danes niso pripravljeni toliko odrekati za reševanje svoje stanovanjske problematike. "Moje mnenje je, da tu ne gre za odgovornost ali problem posameznikov, da ne bi bili dovolj varčni, ampak za stanje na trgu," je prepričana sociologinja Maša Hawlina, iz zadruge Zadrugator, ki se ukvarja z vprašanji stanovanjske preskrbe in upravljanjem urbanega prostora.
Sociologinja Maša Hawlina pravi, da so najemnine predvsem v Ljubljani, na Obali in tudi na Gorenjskem tako visoke, da mladi ob tem težko toliko privarčujejo, da bi si lahko kupili stanovanje. Če si primoran biti najemnik in recimo v času študija ne moreš več ostati pri starših, bo skoraj vse, kar boš zaslužil, šlo za najemnino, dodaja Hawlina.
Mladi se tako izredno težko sami preživljajo in najemnine so tako visoke, da jim ne omogočajo, da bi nekaj prihranili. "Torej, če nimaš zaledja staršev, je težko priti do lastniške nepremičnine," meni sogovornica.
Nekoliko je to odvisno tudi od lokacije, saj so cene v Ljubljani, na Obali in tudi na Gorenjskem še višje kot drugje. "Ampak menim, da tudi ni rešitev, da se ljudje zaradi tega selijo stran od svojega delovnega mesta in svoje socialne mreže. S tem se namreč spodbuja netrajnostne prakse, od katerih se poskušamo odmakniti in tudi poslabša kakovost bivanja, če vsak dan na cesti preživiš tri do štiri ure," dodaja Hawlina.
Odgovornost države je, da zagotovi pogoje, da si lahko mladi normalno rešijo svoje stanovanjsko vprašanje, ne glede na njihovo ozadje. "Vsak bi moral imeti možnost imeti dostojno streho nad glavo in pogoje bivanja," poudarja sociologinja.
(Pre)počasni premiki
Trenutna vlada je v koalicijski pogodbi reševanje te problematike zastavila zelo ambiciozno. Nekaj ukrepov se zdi primernih in dobrih, pri uresničevanju pa je premalo ambiciozna ali prepočasna. "Bistveno je, da se zagotovi sistemski vir financiranja za neprofitna stanovanja, ker vemo, da je povpraševanja vsako leto več, čakalne vrste pa vse daljše. Skladi sami pač ne bodo mogli nadaljevati s tempom, ki so si ga zastavili v zadnjih nekaj letih, ker so prišli do konca svojih rezerv in možnosti kreditiranja," pojasnjuje Hawlina.
Drug ukrep države bi se moral nanašati na ustvarjanje takšne politike, da se stanovanja ne bi več uporabljala kot izredno donosna naložba za tiste, ki razpolagajo z nekaj več kapitala. Je izredno varna investicija, tudi če le stoji, kaj šele če te nepremičnine v resnici oddajajo, bodisi v turistične namene bodisi na trgu, na katerem bi bilo treba še veliko stvari urediti.
Mladi živijo v negotovosti
Najemne pogodbe so po večini za določen čas, do enega leta, kar pomeni, da najemnik vsako leto trepeta, ali mu bo lastnik podaljšal najemno pogodbo, ali bo dvignil najemnino, ali se bo odločil stanovanje oddajati turistom, ali kaj drugega. "V takih pogojih najemni trg ne more biti dober odgovor na stanovanjsko vprašanje, ker ne zagotavlja nobene varnosti in stabilnosti," poudarja Hawlina.
Lahko tu govorimo o vdanosti mladih v usodo, da je varčevati nesmiselno in da raje čakajo na neke boljše pogoje? So prezahtevni, saj je mladi par iz uvoda denimo poudaril, da denarja nista trošila za stvari, ki se jima niso zdele pomembne in da sta v varčevanju pravzaprav uživala. Treba je še omeniti, da sta večino časa živela pri starših, zemljišče za hišo pa sta prejela v dar.
"Zato jaz ne bi prelagala odgovornosti samo na mlade, saj se je večini težko prebijati iz meseca v mesec. Hkrati tudi vemo, da so zaposlitve negotove, prekerne, v takih pogojih pa je tudi zelo težko priti do kredita," našteva sogovornica.
Vedeti je tudi treba, da zemljišča predstavljajo vse večji del investicije. V Ljubljani recimo parcela predstavlja že okrog petindvajset odstotkov celotne naložbe.