Kordež: Priznam, da sem napačno presodil potencialna tveganja

Nekdanji prvi mož Merkurja Bine Kordež, ki zaradi zlorabe položaja na Dobu prestaja kazen šest let in pet mesecev zapora, je prišel na zaslišanje pred preiskovalno komisijo DZ o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu. Ta želi razjasniti, ali so bili nosilci javnih oziroma političnih funkcij vpleteni v sporno kreditiranje po nizkih obrestnih merah in brez ustreznih zavarovanj v bankah v lasti države.

Kordež izginulega denarja ni pospravil v žep "Priznam, da sem napačno presodil potencialna tveganja," je dejal Kordež, ki ga je komisija pozvala na zaslišanje zaradi financiranja prevzema Merkurja, ene večjih finančnih naložb, ki so danes prenesene na slabo banko.

Do zdaj so člani komisije o dajanju posojil že povprašali več bankirjev, po besedah predsednika Marka Pogačnika (SDS) pa želijo prisluhniti tudi tistim, ki so jih prejeli.

Vendar pa Kordež izginulega denarja ni pospravil v žep. Ob prevzemu so namreč vrednost Merkurja ocenjevali na 300 milijonov evrov, danes pa je vreden zgolj 50 milijonov evrov. Za toliko se je v tem času zmanjšala vrednost premoženja, je pojasnil in poudaril, da 250 milijonov evrov ni pospravil v žep.

"Banke so dajale posojila na osnovi premoženja, tako slovenske kot tuje" Prevzem Merkurja so kreditirale tako tuje kot domače banke, tuje morda še nekoliko bolj. "Naredili smo natančen poslovni načrt do leta 2020, ki so ga banke ocenile za finančno vzdržnega, pa čeprav je bilo predvideno podaljševanje posojil in izplačevanje dividend iz ustvarjenega dobička." Danes banke takega načrta seveda ne bi odobrile, je dejal in ponovil, da zdravim podjetjrm ni bilo treba izvajati nobenih pritiskov, da so dobila posojilo.

Kordež je izpostavil tudi, da so bili poslovna politika bank in kriteriji za dajanje posojil takrat povsem drugačni kot danes. Medtem ko danes vemo, da je za odobritev posojila ključen le denarni tok, ne pa neko premoženje, ki bi ga imelo podjetje, pa je bila do leta 2008 praksa popolnoma drugačna. "Banke so dajale posojila na osnovi premoženja, tako slovenske kot tuje," je dejal.

Težave pri odplačevanju posojil so se pojavile leta 2008 Napaka pa je bila, da se je s posojili financiralo predrage naložbe. To napako so sicer naredili tudi v tujini, a pri nas smo naredili še drugo napako, kako smo ta posojila reševali, je dejal. Pred leti se je namreč velika večina posojil vračala z najemom novih posojil, kar v svetu velja še danes. "Če ta tok prekineš, podjetje propade," je pojasnil in obžaloval, da se je z nastopom krize ta politika spremenila.

Tudi v primeru prevzema Merkurja so se posojila podaljševala ali pa so bila odplačana. Na vprašanje, kdaj so se torej pojavile težave pri odplačevanju posojil, pa je odgovoril: "Proti koncu leta 2008 banke niso bile več pripravljene financirati prevzemnih družb." Vendar je tako Merkurju kot Merfinu v lasti njegovih menedžerjev do leta 2010 uspevalo, da nikoli nista imela blokiranih računov.

V nadaljevanju seje bi morali člani komisije, ki so z zaslišanji začeli decembra lani, zaslišati še člana uprave nekdanje Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN) Danila Grašiča. Na zaslišanje so ga povabili že 8. aprila, a ga ne takrat ne danes ni bilo.