SiolNET. Novice Slovenija
1,01

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Sachs: Če bi imel čarobno paličico, bi vse svetovne politike umaknil s Twitterja

1,01

termometer

Jeffrey Sachs
Foto: STA

Večerna razprava na digitalni mednarodni znanstveni konferenci o transformaciji v znanosti, izobraževanju in umetnosti v organizaciji Alma Mater Europaea se je ozrla na 30 let monetarne suverenosti Slovenije. Govorci so izpostavili priložnosti, ki jih prinaša digitalizacija, hkrati pa opozorili na številna tveganja.

Predavatelj univerze Columbia Jeffrey Sachs je kot uvodni govornik izpostavil pomen sodelovanja vseh držav v novi digitalni dobi. "Globalno sodelovanje je edini način, da lahko imamo digitalno dobo, ki je hkrati doba miru, družbene vključenosti in trajnostnega razvoja," je dejal. "Tehnološkim transformacijam takega obsega pogosto sledi konflikt. Grožnje konfrontacije med ZDA in Kitajsko so precej realne," je posvaril, poroča STA.

"Digitalna doba prinaša fenomenalne priložnosti"

Alma Mater EU, ZDA, Kitajska in drugi deli sveta bi morali delati skupaj v smeri razvoja novih tehnologij za dekarbonizacijo gospodarstev, vzpostavitev sistemov trajnostne rabe tal in prehranskih sistemov ter za pospešitev odprave revščine in dosega drugih ciljev trajnostnega razvoja.

"Digitalna doba prinaša fenomenalne priložnosti, velikanske spremembe in ogromno tveganje. Na koncu bo to, kako bomo uporabili novo tehnologijo, odvisno od naših etičnih odločitev in želje, da jo uporabimo za dobro," je sklenil.

Za Sachsa so sicer družbena omrežja prej težava kot pa rešitev česar koli. "Če bi imel čarobno paličico, bi vse svetovne politike umaknil s Twitterja. Potrebujemo diskusije in dialog, ki je bolj prefinjen od 140 znakov," je dejal. Pri vprašanju digitalnih valut je poudaril, da so digitalne različice valut, ki jih izdajajo centralne banke, prihodnost, do kriptovalut pa je kritičen.

Glede boja proti pandemiji covida-19 je ocenil, da je celotna severnoatlantska regija - tako ZDA in Kanada kot Evropa - "močno zatajila". Zakaj se je to zgodilo, je do določene mere nejasno - v ZDA je mogoče kriviti nekdanjega predsednika Donalda Trumpa, Evropa pa bi se morala glede tega globoko zamisliti, je menil Sachs. Spomnil je na nizke stopnje smrtnosti zaradi te bolezni v azijsko-pacifiški regiji in menil, da bi se morali primerjati z njimi in se naučiti lekcij. "Mi pa se primerjamo s sosedami, ki so prav tako zatajile," je dejal, poroča STA.

Udeležence nagovoril tudi finančni minister

Udeležence je virtualno nagovoril tudi finančni minister Andrej Šircelj, ki je nasprotno zatrdil, da se je Slovenija na epidemijo covida-19 odzvala "hitro in učinkovito". Spomnil je na osem protikoronskih paketov in cepiva, ki nakazujejo skorajšnjo luč na koncu tunela.

Andrej Šircelj Foto: STA

V zvezi z digitalizacijo je Šircelj menil, da obstajajo njene dobre in slabe strani, a vendarle dejstva, da je vse bolj prisotna v naših življenjih, ne moremo prezreti. Z novimi izzivi se sooča tudi evro. Digitalni evro bi po njegovi oceni lahko združil učinkovitost digitalnih plačilnih sredstev in varnosti denarja, ki ga izdaja centralna banka.

Udeleženci okrogle mize, ki je sledila, so prav tako izpostavljali tako priložnosti kot pasti digitalizacije. "Digitalizacija je orodje, sama po sebi nima vrednosti," je dejal prvi predsednik slovenske vlade Alojz Peterle. "Ne moremo digitalizirati naših src, naših duš, našega veselja do življenja," je spomnil.

Svetovalec predsednika republike za področje gospodarstva in financ France Arhar je opozoril, da so trenutno proračuni po vsem svetu financirani s tiskanjem denarja. A EU nima fiskalne unije in ne bančne unije. Rast javnega dolga po svetu je bila lani visoka in je dosegla 98 odstotkov globalnega bruto domačega proizvoda (BDP). "Pričakujem zelo zanimivo razpravo o prihodnosti evra," je dejal Arhar.

Mariya Gabriel Foto: Alma Mater Europaea

Glede digitalnega evra pa je opozoril, da v največjem evropskem gospodarstvu, Nemčiji, še vedno prevladujejo plačila v gotovini. Krepi se tudi spletni kriminal. Spremembe v smeri digitalizacije denarja zato pričakuje postopoma, kakšen bo njihov končni izid, pa je težko reči.

Nekdanja viceguvernerka Banke Slovenije Mejra Festić je menila, da morajo biti oblasti pozorne na morebitne grožnje finančni stabilnosti izven bančnega sistema. Pandemska kriza se namreč odraža na realnem sektorju in če ta ni zdrav, se to lahko prenese na banke. Vprašanje je, kakšna bo prihodnost centralnih bank, denarja in kakšna bo prihodnost evrskega območja, je še dejala.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 4
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin