Četrtek, 4. 3. 2021, 13.47
3 leta, 9 mesecev
Koalicija in opozicija glede načrta za okrevanje in odpornost ostajata vsaksebi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,14
DZ na izredni seji razpravlja o nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost, ki bo podlaga za črpanje sredstev iz instrumenta za okrevanje EU po koronski krizi. Koalicija in opozicija se strinjata, da so evropska sredstva, ki bodo na razpolago, velika priložnost za državo, vsaksebi pa ostajata glede vsebine samega načrta.
Izredno sejo so zahtevale opozicijske poslanske skupine LMŠ, SD, Levice in SAB. Po besedah prvopodpisanega pod zahtevo Franca Trčka (SD) morajo v DZ "premisliti družbeno-prostorski razvoj, infrastrukturno-komunalni razvoj, gospodarsko-industrijski razvoj ter razvoj socialne in pravne države". Trček je bil med drugim kritičen do priprave osnutka načrta, češ da je nastajal "v zaprtem krogu z oznako interno in z zavajanjem resornega ministra o dialogu" in izpostavil, da ne gre za "leve proti desnim", temveč za "novo družbeno pogodbo", navaja STA.
Černač: Vlada se je zelo hitro odzvala na pripravo načrta
Minister Zvonko Černač, pristojen za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki bdi nad pripravo načrta, je očitke vnovič zavrnil. Izpostavil je, da se je vlada "zelo hitro odzvala na pripravo načrta", da je Slovenija med prvimi potrdila sklep o lastnih virih, da potekajo usklajevanja, da bo "vložila dokument, ki bo vsebinsko konsistenten, predvsem pa tehnično brezhiben" ter da je pri pripravi sodelovalo preko 2000 posameznikov. Dodal je, da bodo Sloveniji v devetih letih na voljo tudi druga evropska sredstva, skupaj 12 milijard evrov, poroča STA.
Opozicija kritična, da gre preveč poudarka naložbam v cestno infrastrukturo
Opozicija je vladi predlagala, naj upošteva ali prevzame njihov alternativni predlog. Kritični so bili, da vlada daje preveč poudarka naložbam v cestno infrastrukturo. "Žalostno je, da vlada namesto železnicam in razogljičenju daje prednost betonu in ogljiku," je menil Andrej Rajh (SAB) in ocenil, da je načrt premalo usmerjen v zeleno in digitalno, da mu manjkajo razvojna strategija in merljivi ukrepi. Naložbe v ceste so po besedah Igorja Pečka iz LMŠ potrebne, a menijo, da bi morali več poudarka nameniti trajnostni mobilnosti, reformam in mehkejšim vsebinam, navaja STA.
"Načrt bi moral slediti primarnemu interesu krepitve javnih sistemov, javne infrastrukture in gospodarstva," je dejala Meira Hot (SD) in dodala, da zahtevajo transparentnost, kompetentnost in voljo. V alternativnem predlogu je opozicija po njenih navedbah z 1,6 milijarde evrov nepovratnih virov oblikovala vzvod v vrednosti skoraj 15 milijard evrov, kar je po njenem pameten pristop celostnega načrtovanja.
Mesec: Iz načrta izhaja, da vlada zanika obstoj podnebne krize
Luka Mesec iz Levice je opozoril, da iz vladnega načrta izhaja, da "vlada zanika obstoj podnebne krize". Kot največje tveganje za ljudi, okolje, mir in blaginjo v prihodnosti je označil segrevanje ozračja in propadanje ekosistemov, v vladnem načrtu pa "imamo za prgišče sredstev, ki se soočajo s tem vprašanjem". Kot je orisal, je v Sloveniji največji onesnaževalec promet, v vladnem načrtu pa je za trajnostno mobilnost od skupaj razpoložljivih 5,2 milijarde evrov predvidenih 174 milijonov evrov, za krožno gospodarstvo pa 88 milijonov evrov, navaja STA.
Spomnil je, da namerava vlada iz proračuna v prihodnjih šestih letih za orožje nameniti 780 milijonov evrov, kar je po njegovih navedbah enako skupnemu seštevku naložb iz vladnega načrta za okrevanje in odpornost, ki jih vlada namerava nameniti za investicije v zdravstvo (200 milijonov), domove za starejše (100 milijonov), stanovanja (185 milijonov) in železnice (štirikrat manj kot za naložbe v ceste). Kot je dodal Peček, načrt ne bi smel temeljiti le na uporabi finančnih sredstev, ki so na voljo, temveč bi moral začrtati smernice razvoja družbe za naslednje desetletje.
Černač je glede pripomb opozicije dejal: "Vi gledate od zgoraj navzdol ter vidite milijarde in na koncu evro, mi gledamo od spodaj navzgor ter vidimo evro in na koncu milijarde. Vi se ne sprašujete, ali in na kakšen način bomo ta sredstva namenili ljudem, vlada pa ima pred očmi konkretnega človeka, zato so naše prioritete tam, kjer gre za dodano vrednost za ljudi." Napovedal je, da bo program dopolnjen. "Na nekaterih delih bistveno, vendar ne s predlogi, ki ne bodo šli v prid ljudem," je zatrdil.
Glede reform je minister ocenil, da opozicija podira vse, kar je treba izvesti: "Začelo se je pri rušenju demografskega sklada in očitno se bo ta pot nadaljevala pri ostalih reformah." Marko Pogačnik (SDS) je zatrdil, da osnutek načrta temelji na medsebojno povezanih reformah izobraževanja, trga dela, debirokratizacije, zdravstva, pokojninskega sistema in sistema dolgotrajne oskrbe. "Le tako povezani in soodvisni projekti bodo lahko prinesli želene učinke," je menil in izrazil prepričanje, da bo vlada naredila vse, da bo sredstva izkoristila čim bolj učinkovito in da bodo investicije imele čim večji multiplikativni učinek na proračun, še navaja STA.
Jožef Horvat (NSi) je podčrtal, da pri sprejemanju načrta potrebujemo tretji nacionalni konsenz. "V NSi vidimo priložnost zanj v vsesplošni digitalizaciji države in zelenem preboju. Za nas je ključen digitalni preboj v smislu, da bodo rezultati koristni za posameznika in poslovne subjekte v državi," je dejal. Gregor Perič (SMC) je poudaril, da mora komisija prisluhniti različnim potrebam držav, "ki same najbolje vedo, kateri sektor in področje so bili najbolj prizadeti in kateri ukrepi bodo najbolj učinkovito pripomogli v procesu okrevanja in zagotavljanja odpornosti".
Po besedah Franca Jurše (DeSUS) so pozornost namenili solidarnosti in dolgotrajni oskrbi. Opozoril je na odpravo zaostanka uskladitve pokojnin v višini 3,6 odstotka letos in na predlog brezplačnega mestnega prevoza upokojencev. "Moti nas prepričanje, da so upokojenci doma samo v mestu. Prav bi bilo, da se uredi brezplačne prevoze za upokojence povsod, kjer to omogoča infrastruktura," je dejal po navedbah STA.
