Petek, 14. 8. 2015, 11.46
8 let, 7 mesecev
Ko so se prekmurski Slovenci združili z matičnim narodom
V Sloveniji 17. avgusta praznujemo združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Praznik, ki ni dela prost dan, je bil uzakonjen leta 2005 na predlog prekmurskih poslancev, prva državna proslava je bila leta 2006 v Beltincih. Od leta 2010 je državna proslava le na vsakih pet let.
Prekmurje, kjer so poleg Slovencev in Madžarov takrat živeli še Judje in Nemci, je mednarodno priznano postalo del Kraljevine SHS s podpisom Trianonske mirovne pogodbe 4. junija 1920. Niso pa vsi Slovenci, ki so pred prvo svetovno vojno živeli v okviru Ogrske oziroma Madžarske, postali del Kraljevine SHS.
Pred prvo svetovno vojno se je za območje Prekmurja in Porabja uporabljalo ime Slovenska krajina ali Slovenska okroglina. Po porazu Avstro-Ogrske v prvi svetovni vojni je bila 29. maja 1919 v Slovenski krajini ustanovljena kratkotrajna Murska republika, ki pa jo je že 6. junija istega leta zatrla madžarska Rdeča armada. Avgusta pa so, kot je že omenjeno zgoraj, Prekmurje zasedle enote Kraljevine SHS.
Prekmurščina je prav tako slovensko narečje, ki se je razvijalo zelo ločeno od drugih slovenskih narečij in ni bilo pod vplivom slovenskega knjižnega jezika. Prekmurščina je celo izoblikovala lastno književnost, ki je pomagala ohranjati narodno zavest v času, ko je skušala oblast pomadžariti Slovence, ki so živeli na Ogrskem.