Ko so se prekmurski Slovenci združili z matičnim narodom

V Sloveniji 17. avgusta praznujemo združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Praznik, ki ni dela prost dan, je bil uzakonjen leta 2005 na predlog prekmurskih poslancev, prva državna proslava je bila leta 2006 v Beltincih. Od leta 2010 je državna proslava le na vsakih pet let.

Enote Kraljevine SHS predajo oblast civilni upravi Zakaj praznujemo ravno 17. avgusta? 17. avgusta 1919 je namreč vojska Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ta je s soglasjem mirovne konference v Parizu 12. avgusta 1919 zasedla Prekmurje, na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih oblast predala civilnemu upravitelju.

Prekmurje, kjer so poleg Slovencev in Madžarov takrat živeli še Judje in Nemci, je mednarodno priznano postalo del Kraljevine SHS s podpisom Trianonske mirovne pogodbe 4. junija 1920. Niso pa vsi Slovenci, ki so pred prvo svetovno vojno živeli v okviru Ogrske oziroma Madžarske, postali del Kraljevine SHS.

Del Slovencev ostane v okviru Madžarske Nekaj slovenskih vasi v okolici Monoštra je ostalo del Madžarske. Za to deželo se je po prvi svetovni vojni uveljavilo ime Porabje, za tamkajšnje Slovence pa ime porabski Slovenci. Za pokrajino med slovensko-madžarsko državno mejo in Muro pa se je po prvi svetovni vojni uveljavilo ime Prekmurje.

Pred prvo svetovno vojno se je za območje Prekmurja in Porabja uporabljalo ime Slovenska krajina ali Slovenska okroglina. Po porazu Avstro-Ogrske v prvi svetovni vojni je bila 29. maja 1919 v Slovenski krajini ustanovljena kratkotrajna Murska republika, ki pa jo je že 6. junija istega leta zatrla madžarska Rdeča armada. Avgusta pa so, kot je že omenjeno zgoraj, Prekmurje zasedle enote Kraljevine SHS.

Prekmurski knjižni jezik Slovenci v panonski nižini, ki so od okoli leta 900 živeli pod Madžari, so imeli drugačen zgodovinski razvoj kot večinski del Slovencev. V Prekmurju se je med drugim za razliko od slovenskih dežel, ki so bile do prve svetovne vojne del Avstrije, ohranil tudi protestantizem.

Prekmurščina je prav tako slovensko narečje, ki se je razvijalo zelo ločeno od drugih slovenskih narečij in ni bilo pod vplivom slovenskega knjižnega jezika. Prekmurščina je celo izoblikovala lastno književnost, ki je pomagala ohranjati narodno zavest v času, ko je skušala oblast pomadžariti Slovence, ki so živeli na Ogrskem.