SiolNET. Novice Slovenija
0,50

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Na spletu kmalu objavljene pravnomočne sodbe vseh sodišč?

0,50

termometer

sodišče, zatožna klop
Foto: STA

Odbora DZ za pravosodje in za notranje zadeve sta na skupni seji pristojnemu ministrstvu predlagala spremembo zakona o dostopu do informacij javnega značaja tako, da bi med informacije, ki so jih organi dolžni dati na splet, uvrstili tudi pravnomočne sodbe vseh sodišč. Opozorili so tudi na napačno razlago majske sodbe vrhovnega sodišča.

sodišče kladivo Novice Zmeda na ustavnem sodišču

Kot je namreč danes v imenu predlagatelja, poslanske skupine SDS, ugotavljal Branko Grims, na portalu Sodna praksa trenutno objavljajo večino sodb vrhovnega sodišča in višjih sodišč in le manjši del sodb prvostopenjskih sodišč. Po njihovem prepričanju pa bi morale biti objavljene vse sodbe. Zato je po njegovem nujno, da se vse sodbe, razen tistih, kjer zakon izrecno določa drugače, jasno opredeli kot informacije javnega značaja, ki so jih sodišča vseh stopenj dolžna objaviti na spletu, poroča STA.

Slovenska ustava namreč določa, da so sojenja javna in da se sodbe izrekajo javno, poleg tega javna dostopnost sodb omogoča nadzor nad delom sodišč in pomembno pripomore k oblikovanju sodne prakse, je dejal.

Države imajo različne prakse

Ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič meni, da bi morale biti sodbe vseh sodišč na zahtevo dostopne javnosti, se ji pa zdi smiselno, da se to področje na sploh ureja z zakonom o sodiščih, ne z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja. Podobno je menil minister za javno upravo Boštjan Koritnik.

Ko gre za objavo sodb, se je treba po besedah Kozlovičeve vprašati, kakšne cilje želijo s tem doseči, in na tej podlagi določiti merila. Če je cilj poenotenje sodne prakse, potem je smiselno objavljati sodbe vrhovnega sodišča in obdelano sodno prakso, je navedla kot primer. Države imajo sicer na tem področju različne prakse, sodbe nižjih sodišč pa objavljajo le, če je to v interesu prava, je povedala.

Jurij Toplak Novice Toplak: Ustavno sodišče je doseglo novo dno

Na vrhovnem sodišču so po besedah njegove predstavnice Tine Brecelj prepričani, da je trenutna zakonska podlaga za objavo sodb zadostna, ker pa se pri tem pojavljajo različne razlage, ne nasprotujejo morebitni dodatni jasnejši ureditvi v zakonu o sodiščih.

Na vrhovnem sodišču po njenih besedah že zdaj posredujejo vse sodbe zainteresirani javnosti, sodbe anonimizirajo in objavijo na portalu Sodna praksa. Trenutno na vrhovnem sodišču teče tudi projekt, po katerem bi objavljali tudi izbrane prvostopenjske odločitve, ki pripomorejo k razvoju sodne prakse. Je pa opozorila, da objava sodb zaradi potrebne anonimizacije zahteva veliko kadra.

V razpravi so se člani odbora večina strinjali, naj bodo sodbe sodišč javno objavljene, so pa nekateri poslanci tudi opozorili, da si sodišča trenutno napačno razlagajo majsko odločitev vrhovnega sodišča in pravnomočnih sodb več ne želijo posredovati zainteresiranim, na kar je opozorila tudi informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik.

Praksa se lahko prenese tudi na druga področja

Ministrica Kozlovičeva in poslanka Maša Kociper (SAB) sta pri tem opozorili, da si nekateri napačno razlagajo omenjeno sodbo vrhovnega sodišča, saj da se ta ne nanaša na dostop do sodb, ampak na vpoglede v tožilske in sodne kazenske spise.

Vrhovno sodišče je določilo, da pri vpogledu v kazenski spis velja zakon o kazenskem postopku, ki določa, da lahko v spis vpogleda le tisti, ki ima za to pravni interes, in da ne velja zakon o dostopu do informacij javnega značaja, je povedala Kociprova.

Ker je vrhovno sodišče v isti odločitvi odločilo, da za vpogled v kazenski spis velja področna zakonodaja, ne zakon o dostopu do informacij javnega značaja, po besedah Dejana Kaloha (SDS) obstaja bojazen, da se bodo na svoje področne predpise začeli sklicevati tudi na drugih področjih, na primer na področju bančništva ali trga vrednostnih papirjev, in zainteresiranim ne bodo več želeli posredovati informacij javnega značaja.

Željko Cigler (Levica) in Tina Heferle (LMŠ) sta sklic današnje seje odborov ocenila kot še eno izražanje nezaupanja v sodstvo s strani SDS. Heferletova je tudi menila, da posebne spremembe zakonodaje, ko gre za področje javnosti dela sodstva, niso potrebne.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 14
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin