Kdo sta Slovenca, ki sta denar prenesla na tajne račune v Švico (video)

Po podatkih, ki jih je pridobil informatik Herve Falciani, objavila pa francoski časnik Le Monde in Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev (ICIJ) iz Washingtona, je imel Janko Gobbo med letoma 2006 in 2007 na računu najvišji znesek v višini 1,1 milijona evrov, Igor Reščič pa 81 tisoč evrov. Toda sledi vodijo k enemu od najpomembnejših podjetij v Sloveniji – v Luko Koper.

V obdobju prve Janševe vlade (2004–2008) je uprava Luke Koper, ki jo je vodil takratni vodja odbora za promet v SDS Robert Časar, sklenila več spornih poslov, ki so uspešno podjetje spravili v dolgove. Eden od skrivnostnih poslov je povezan s podjetjem Sintesi Pen, v katerem sta Gobbo in Reščič opravljala funkcije direktorja, prokurista, solastnika in likvidacijskega upravitelja.

Časar zaradi zlorabe položaja v Luki Koper sedi na Dobu Časar po enoletnem begu v Dominikanski republiki trenutno v zaporu na Dobu prestaja večletno zaporno kazen. Leta 2013 je bil namreč zaradi zlorabe položaja predsednika uprave Luke Koper in prejemanja podkupnine v zadevi Orleška gmajna obsojen na pet let in devet mesecev zapora.

Sedemnajstega septembra 2008, na vrhuncu volilne kampanje nekaj dni pred parlamentarnimi volitvami, sta Časar in koprski župan Boris Popovič slovesno "odprla rušenje" skladišč, kjer naj bi nastal "najsodobnejši potniški terminal v Sredozemlju". Luka Koper je za naložbo namenila 10 milijonov evrov. Toda zgodba se je zares začela januarja 2007, ko so v upravi Luke Koper pospešili aktivnosti za gradnjo potniškega terminala.

Podjetje Sintesi Pen prostore kupilo za 200 tisoč evrov, prodalo pa za 3,2 milijona evrov Po revizijskem poročilu, ki ga je naročila naslednja uprava Luke Koper pod vodstvom Gregorja Veselka, je namreč Časarjev namestnik Aldo Babič 30. januarja 2007 podal ponudbo podjetju Sintesi Pen za nakup dela stavbe za potrebe bodočega potniškega terminala v Kopru. Šlo je za del zgornje etaže v skladiščih 7 in 8, kjer so včasih skladiščili sladkor.

Leta 1998 je Sintesi Pen od beograjskega podjetja Centroprom za 200 tisoč evrov odkupil prostore, velike 3.200 kvadratnih metrov. Dober mesec po ponudbi Luke Koper za nakup prostorov, 7. marca 2007, je na seji uprave Časar navedel, da "se bosta Luka Koper in Sintesi Pen dogovorila o pooblaščenem cenilcu in da bo Babič odgovoren za pogajanja o nakupni ceni".

Toda revizorji so zapisali, da niso "prejeli nobenih informacij o kakršnihkoli pogajanjih glede končne cene, vendar smo opazili, da zmanjšanje najvišje tržne cene, določene s strani uradnega cenilca, ni bilo doseženo". Od treh ocen cenilke Katarine Grilc Brilli je Luka Koper sprejela najvišjo, v znesku 3,2 milijona evrov. Za druge stroške, povezane z rušenjem skladišča in gradnjo terminala, je Luka Koper namenila dodatnih 800 tisoč evrov.

Luka Koper naj bi bila oškodovana za 1,5 milijona evrov Revizorji so med drugim navedli, da je bila cenitev opravljena na nekaterih nerealističnih predpostavkah, in menili, da je bila dogovorjena kupnina previsoka. Na podlagi revizije je Luka Koper pozneje vložila odškodninsko tožbo proti članom Časarjeve uprave, ker naj bi bila s tem poslom Luka Koper zaradi preplačane kupnine oškodovana za 1.454.432 evrov.

Babič je kupoprodajno pogodbo z zastopnikom podjetja Sintesi Pen, likvidacijski upravitelj je bil Reščič, podpisal 20. novembra 2007. Dva tedna pozneje, 5. decembra, pa so na račun Sintesi Pena že nakazali 3,2 milijona evrov kupnine. Toda nadzorni svet, ki ga je takrat vodil koprski župan Popovič, je naložbo odobril šele 19. decembra 2007.

Ker je Sintesi Pen končal v likvidaciji, so lažje prikrili denarni tok Podjetje Sintesi Pen je bilo ob prejetju večmilijonske kupnine že v likvidaciji, kar je pomenilo, da jim ni bilo več treba oddajati finančnih poročil, s čimer so lahko lažje prikrili denarni tok. Lastniki so se za likvidacijo odločili 9. marca 2007, torej le dva dneva po Časarjevem naročilu Babiču, naj se pogaja o nakupu dela zgradbe.

Za kupnino 3,2 milijona evrov se je pozneje izgubila vsaka sled. O tem, kdo je prejel tri milijone, ne govori ne zadnje poročilo davčni upravi iz aprila 2007 ne poročilo o poteku likvidacijskega postopka iz februarja 2009.

Sledi vodijo v Švico Toda lastniške povezave vodijo v Švico. Zadnja lastnika podjetja Sintesi Pen sta bili družbi Bilmore AG in Rickmansworth S. A., obe registrirani na istem naslovu – Via Pioda 8 v Luganu. V likvidacijskem postopku je Bilmore AG z 80-odstotnim lastniškim deležem zastopala računovodkinja Sonja Grgič iz Kopra, podjetje Rickmansworth S. A. pa s petinskim deležem računovodkinja Neda Mohorčič iz Bertokov.

Kot formalna zastopnika podjetij Bilmore in Rickmansworth sta v registru kantona Ticino navedena odvetnika Edy Albisetti in Ettore Abeltino. Oba v Luganu slovita kot izkušena odvetnika za davčne oaze. V italijanski javnosti sta se pojavila v devetdesetih letih, ko sta bila vpletena v afero imperija Fininvest italijanskega premierja Silvia Berlusconija, obsojenega zaradi utaje davkov, in pozneje v primer pranja denarja Berlusconijevega obrambnega ministra Cesareja Previtija.

Janko Gobbo imel kar dva računa v HSBC Po podatkih iz banke HSBC je bil Janko Gobbo povezan z dvema računoma v tej banki. Na prvem, s kodnim imenom "HPC", je bilo v letih 2006 in 2007 največ 1,1 milijona evrov. Poleg Janka je bil s tem računom povezan njegov brat Sergio Gobbo, fotograf in lastnik zasebnega muzeja o avstro-ogrski mornarici v Novigradu. Drugi račun, s katerim je povezan Janko Gobbo, nosi kodno ime "Rickmansworth S. A.", torej enako kot podjetje, ki je manjšinski lastnik Sintesi Pena. Znesek na tem računu je bil v letih 2006 in 2007 nizek, le okoli dva tisoč evrov, toda s tem računom je bil povezan tudi odvetnik Abeltino.

Janko Gobbo in Igor Reščič sta računa v švicarski podružnici HSBC odprla na isti dan, 22. junija 2006. Takrat je Gobbo odprl račun "HPC", medtem ko je Reščič svoj račun poimenoval po svojem čolnu – "Tobo".

Gobbo naj bi urejal samoprijavo pri finančni upravi Janko Gobbo je na novinarsko vprašanje o računu v Švici sprva odgovoril, da ravno ureja samoprijavo pri finančni upravi in da čaka na dokumentacijo iz Švice. Na dodatna vprašanja ni hotel odgovarjati. Njegov brat Sergio je bil nad informacijo, da je pooblaščen na tajnem računu v Švici, vidno presenečen. "Nimam pojma, za kaj gre," je dejal. Igor Reščič, ki je bil kot likvidacijski upravitelj družbe Sintesi Pen odgovoren za postopek likvidacije družbe, na novinarska vprašanja ni hotel odgovarjati. Molčali sta tudi zastopnici lastnikov v zadnji fazi likvidacije, Sonja Grgič in Neda Mohorčič.

Babič in Popovič sta bila v zadnjih dneh nedosegljiva. Prav tako je za medije nedosegljiv Časar.