Swiss Leaks: Kateri Slovenci imajo tajne račune v švicarski banki?

V prihodnjih dneh bodo lahko gledalci Planet TV izvedeli, kdo so slovenski imetniki tajnih računov v Švici. Prvi primer razkrivamo že nocoj ob 19. uri. Po objavi prvih zgodb Swiss Leaks je več kot deset držav sprožilo preiskave proti banki HSBC. Kako bo v Sloveniji?

V sredo, 18. februarja letos, je v Ženevi skupina policijskih preiskovalcev vdrla v stavbo zasebne banke HSBC in izvedla hišno preiskavo. Vodil jo je generalni tožilec ženevskega kantona Olivier Jornot, banka in njeni zaposleni pa so bili osumljeni "kvalificirane oblike kaznivega dejanja pranja denarja".

Zakaj se je tožilec odločil za hišno preiskavo

"Po objavi informacij o banki HSBC sem se odločil, da odpremo kazensko preiskavo in preverimo objavljene informacije. Cilj preiskave je preverjanje, ali so objavljene informacije resnične ter ali obstajajo sumi storitve kaznivega dejanja banke in posameznih oseb – ali bančnih uslužbencev ali strank," je izjavil tožilec Jornot med hišno preiskavo, ki je trajala ves dan.

Največja mednarodna novinarska preiskava v zgodovini

Vse se je začelo konec leta 2007, ko je informatik Herve Falciani s francoskim in italijanskim državljanstvom po več neuspešnih poskusih opozarjanja nadrejenih na nepravilnosti v banki kopiral podatke o strankah in pobegnil v Francijo, kjer danes živi pod policijsko zaščito. Falciani je informacije o bančnih računih predal francoskim oblastem, Švica pa še vedno zahteva njegovo izročitev.

Pozneje je podatke predal francoskemu dnevniku Le Monde, ki jih je posredoval Mednarodnemu konzorciju preiskovalnih novinarjev (ICIJ). V bazi podatkov je več kot 60 tisoč dokumentov, ki razkrivajo tajne račune več kot sto tisoč strank banke HSBC. Skupna vsota denarja, ki je bila skrita v tej ženevski podružnici med letoma 2006 in 2007, znaša več kot 120 milijard dolarjev.

Kralji, zvezdniki in magnati z računi v švicarski banki

Naštejmo le nekatere od znanih posameznikov, ki so imeli račune v švicarski podružnici HSBC: – dirkač Fernando Alonso, – manekenka Elle Macpherson, – nogometaš Diego Forlan, – igralka Joan Collins in igralec John Malkovich, – kralj Jordanije Abdulah II. in kralj Maroka Abdulah IV., – pevca Phil Collins in David Bowie ter pevka Tina Turner, – vodja obveščevalne službe Savdske Arabije, princ Bandar, – donatorji fundacije Billa Clintona, – člani draguljarske dinastije Swarovski, – motociklist Valentino Rossi.

Novinarji ICIJ so med imetniki tajnih računov odkrili tudi več trgovcev z orožjem in diamanti, pripadnike mamilarskih kartelov, pripadnike ožjega kroga ruskega predsednika Vladimirja Putina, milijarderje, direktorje, modne oblikovalce in celo sodnike.

Kako je v Sloveniji?

Od leta 2005 v Sloveniji pri obdavčitvi državljanov velja načelo svetovnega dohodka, kar pomeni, da morajo zavezanci davčni upravi prijaviti tudi vse obdavčljive dohodke, ki jih imajo v tujini. Po slovenskem kazenskem zakoniku je kaznivo dejanje davčne utaje oziroma davčne zatajitve storjeno takrat, kadar nekdo utaji več kot 50 tisoč evrov davkov, ki jih je dolžan plačati državi. Če ta nelegalno pridobljen denar "opere" še s finančnimi mahinacijami, gre lahko še za kaznivo dejanje pranja denarja. Za obe kaznivi dejanji je po zakoniku zagrožena kazen od enega do osmih let zapora, zastaralni rok je deset let, zadeva pa absolutno zastara po 20 letih.

Kot so sporočili s finančne uprave, je leta 2007 svoje račune v tujini prijavilo samo šest fizičnih oseb. Od teh sta po dve osebi imeli računa v Italiji in Avstriji, države, v katerih sta bila prijavljena preostala dva računa fizičnih oseb, pa niso znane. Leta 2015 je račune v švicarskih bankah sicer prijavilo 414 fizičnih oseb iz Slovenije.

Po izbruhu afere Swiss Leaks je finančna uprava zaprosila francoske oblasti in švicarsko podružnico HSBC za podatke o slovenskih imetnikih računov. Na odgovor iz Francije še čakajo, iz švicarske banke pa so jim sporočili, "da jim zaradi stroge bančne tajnost podatkov ne morejo posredovati".

Več držav je že sprožilo preiskave

Po objavi prvih zgodb Swiss Leaks 9. februarja letos je več kot deset držav že sprožilo preiskave proti banki HSBC. Toda ta banka je že prej imela težave s preiskovalci. Zaradi pranja več sto milijonov dolarjev dobičkov mamilarskih kartelov se je HSBC leta 2012 s tožilci ZDA dogovorila za plačilo rekordno visoke kazni – 1,9 milijarde dolarjev oziroma 1,7 milijarde evrov.

Ko so francoske oblasti dobile Falcianijeve datoteke, so že leta 2010 opravile dodatno analizo imetnikov tajnih računov, ki so v Švici skrivali svoje premoženje, in o ugotovitvah obvestile davčne uprave številnih držav po svetu. Tudi te analize francoske davkarije je pridobil Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev. Takrat je bila francoska finančna ministrica Christine Lagarde, današnja direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Tako imenovani seznam Lagardove je sprožil večje škandale v Grčiji, Španiji, Belgiji in Argentini.

Kljub temu je britanska vlada Davida Camerona leta 2011 za trgovinskega ministra imenovala ravno lorda Stephena Greena, sicer duhovnika Anglikanske cerkve, ki je bil med letoma 2006 in 2010 generalni direktor HSBC. Premier Cameron ga je imenoval, čeprav so francoski kolegi britansko davčno upravo obvestili o velikih nepravilnostih v HSBC.