Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
14. 4. 2015,
18.19

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

analiza privatizacija Telekom Slovenije

Torek, 14. 4. 2015, 18.19

8 let

Kdo je odgovoren za farsični konec prodaje Telekoma Slovenije?

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3
Samo še en kupec, še eno strmoglavljenje cene delnice, še ena saga o prodaji državnega podjetja, ki na koncu ne bo prodano. Kdo je odgovoren za takšen epilog v zgodbi o prodaji Telekoma Slovenije?

Kot vse kaže, Telekom Slovenije ne bo privatiziran. Zavezujočo ponudbo za nakup največjega slovenskega telekomunikacijskega operaterja je oddal le britanski sklad Civen, njegova cena pa je nižja od borzne.

Ta upada že nekaj tednov in je tudi posledica afere OVS. Afera je odnesla obrambnega ministra Janka Vebra iz vrst Socialnih demokratov, ki nasprotujejo prodaji. Tudi to, da strateški vlagatelj, Deutsche Telekom, ponudbe sploh ni oddal, kaže na to, da si država v postopku prodaje ni dvignila kredibilnosti.

Kdo veruje v SDH? Kako to vidijo ključni odločevalci v parlamentu, ki so vsi tako ali drugače vpleteni v to zgodbo? Vodja poslanske skupine največje vladne stranke in podpredsednica SMC Simona Kustec Lipicer pravi, da sta se tako vlada Alenke Bratušek kot vlada Mira Cerarja zavezali, da bosta podpirali privatizacijo 15 državnih podjetij, med katerimi je tudi Telekom Slovenije.

"Verjamemo, da bo ta privatizacija pregledna in se bo odvila po vnaprej jasnih kriterijih, ki poleg dobre cene sledijo tudi kriterijem dobrega poslovnega načrta, strateškega poslovnega razvoja in preglednega posla." Kustec Lipicerjeva se ni želela opredeljevati, ali bi morali odstopiti od prodaje. "Verjamemo, da bo Slovenski državni holding (SDH) v povezavi s temi kriteriji dobro opravil svoje delo."

Kaj bi se rada naučila Simona Kustec Lipicer? Ali se v SMC čutijo odgovorni za to, da je ponudbo oddal le en ponudnik, ki je postavil nizko ceno? "Gre pač za tržno prakso oziroma ponudbo. O tej ponudbi se lahko kot prodajalci izjasnimo. Verjamemo, da bo SDH pri tem skupaj v sodelovanju z vlado opravil dobro odločitev." Kustec Lipicerjeva še pravi, da bi se morali iz tega primera naučiti, da ne bi "ponavljali potencialnih napak".

Dejstvo je, da je SMC v obdobju lanske predvolilne kampanje dajal različna znamenja o prodaji Telekoma Slovenije, iz katerih – kljub temu da se je postopek prodaje že začel – ni bilo mogoče razbrati, ali bo šla prihodnja vlada "do konca".

Zamrznjena privatizacija nima s tem nobene zveze Nekdanja predsednica vlade, zdaj opozicijska poslanka, Alenka Bratušek, ne čuti nobene odgovornosti v zvezi s prodajo Telekoma Slovenije, čeprav je njena vlada pred lanskimi parlamentarnimi volitvami zamrznila privatizacijo.

Danes pravi: "Sem prva, ki je vseskozi poudarjala, da je treba za naša ključna podjetja poiskati strateške partnerje s primerno kupnino. Zdaj Slovenija ni v položaju, da bi morala svoje premoženje pod nujno razprodajati." Glede na informacije v medijih Bratuškova sklepa, da ne gre za strateškega partnerja, niti za ustrezno kupnino.

Absolutno nobene nečiste vesti Bratuškova ponavlja, da je bil v javnosti sklep takratne vlade razumljen "absolutno napačno". Zanj se je odločila, ker je Miro Cerar "govoril, da ne bo prodal podjetij, ki so bila na seznamu 15 podjetij". Nekdanja predsednica vlade zatrjuje, da so to takrat razumeli tudi partnerji v tujini. Bratuškova torej ne čuti nobene odgovornosti, ima čisto vest? "Absolutno."

Bratuškova zavaja, ko trdi, da je Cerar govoril, da ne bo prodajal podjetij s seznama, ki ga je potrdil državni zbor. Kot rečeno, je prihodnji premier dajal nejasne izjave, to je bil tudi bolj splošen recept njegove stranke v predvolilni kampanji, torej da se do pomembnih vprašanj konkretno ne opredeljuje.

Kaj pravi vojak Veber, ki noče fičnikov? Se za farsični konec prodaje čuti odgovornega ključni igralec v aferi OVS, odstavljeni obrambni minister Janko Veber, zdaj poslanec SD, ki je kot najmanjša vladna stranka v Cerarjevi vladi prodaji nasprotovala, čeprav so njeni poslanci z izjemo Vebra v obdobju Bratuškove privatizacijo podprli? "Nikakor se ne morem čutiti odgovornega. Brez upoštevanja obrambno-varnostnega vidika, v katerega je bilo vloženih milijarde in milijarde dolarjev, se postopek prodaje sploh ne bi smel začeti. Teh nekaj fičnikov, ki jih ponujajo, je povsem nesprejemljiva cena."

Je kdo v SD dvigoval roke za privatizacijo? Socialni demokrati so odigrali ključno vlogo v zgodbi, ki se bo, kot kaže, končala tako, da prodaje ne bo. Najbolj bode v oči dejstvo, da so hkrati dvigovali roke za prodajo in ji hkrati nasprotovali ter da so ostali v koaliciji, čeprav je bil z glasovi koalicijskih partnerjev in opozicije odstavljen njihov minister, ki je privatizacijo večkrat označil kot veleizdajo.

Prodajna strategija Franca Jurše Vodja poslancev druge največje vladne stranke Franc Jurša Telekoma Slovenije ne bi prodajal "na vrat na nos" in bi čakal na boljšo ceno, saj država tako "ne bo dobila tistega, kar je načrtovala". Telekom Slovenije bi morali prodati, ko je imel veliko višjo ceno, pravi Jurša.

A dejstvo je, da je DeSUS sodelovala v prvi vladi vlade Janeza Janše, ko je bila delnica podjetja vredna okoli 400 evrov. Takrat je bila priložnost, da bi uresničili Jurševo "prodajno strategijo".

Težave Ljudmile Novak iz leta 2008 Kaj na to pravi Ljudmila Novak, predsednica NSi, ki je prav tako sodelovala v tej Janševi vladi? "Ne poznam tako dobro postopkov oziroma cen, ki so bile takrat dosežene, ker sama pri tem nisem sodelovala." Novakova pravi, da je Slovenija predolgo zagovarjala državno srebrnino in pri tem bistveno znižala cene podjetij in bank, država pa je veliko izgubila.

Predsednica krščanskih demokratov je danes kritična do "kolebanja vladnih strank", zaradi katerega so od nakupa odstopili nekateri morebitni kupci. "Vprašanje odgovornosti je, kako se je to zgodilo. Mogoča sta ponovitev postopka in pa doseganje primerne cene." Novakova se zavzema prav za to. "Prepričana sem, da lahko v kratkem dobimo tudi bistveno boljše ponudbe. Če pa bomo predolgo odlašali, se lahko zgodi, da dosežemo tudi bistveno nižje cene."

V opoziciji si vedno bolj pameten kot v koaliciji V primeru NSi je torej očitno, da je najlažje presojati takrat, ko si v opoziciji. Enako velja tudi za SDS, ki je vodila prvo Janševo vlado.

Poslanec SDS Vinko Gorenak danes krivdo prelaga na tedanje koalicijske partnerje. Dejal je, da so imeli veliko pogovorov z njimi in da so bili nekateri v takratni koaliciji proti privatizaciji.

Gorenak sicer pravi, da je treba o prodaji Telekoma Slovenije vprašati tiste, ki ga prodajajo in pri tem odločajo. "Opozicija pri tem ne odloča ničesar." O vplivu afere OVS na umik Deutsche Telekoma pa odgovarja podobno – da morajo na to odgovoriti tisti, ki so dirigirali vse te zgodbe.

Združena levica nima masla na glavi, a kje je mirovna politika? Še najmanj masla na glavi ima Združena levica, ki je prodaji Telekoma Slovenije vseskozi nasprotovala. "Tega, da ga ne bomo prodali, še nisem slišal," pravi poslanec ZL Luka Mesec. Edino ponudbo za nakup Telekoma Slovenije je sicer označil za ponudbo sklada špekulativnega kapitala in za ponudbo, ki ne zagotavlja ohranjanja kakovosti storitev in delovnih mest. "Če Cerarjeva vlada še ni dokončno izgubila razuma, potem pričakujemo, da bo ta postopek še danes ustavila."

Črna pika pri stališčih Združene levice je dejstvo, da je pri glasovanju v imenu obrambe pred privatizacijo v državnem zboru glasovala za ministra, ki je v aferi OVS prekoračil pooblastila in posegel v civilno sfero. Nerodno za stranko, ki se so ji blizu vrednote mirovne politike.

Ne spreglejte