SiolNET. Novice Slovenija
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Katere kandidate za sodnika evropskega sodišča bo izbral Borut Pahor?

2

termometer

Predsednik Borut Pahor že tretjič odloča o seznamu kandidatov za sodnika v Strasbourgu.

Predsednik države Borut Pahor je na posvet o kandidatih za sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu v sredo povabil vodje poslanskih skupin in predstavnika narodnih skupnosti, da bi se z njimi posvetoval o izboru. V nadaljevanju postopka mora predsednik državnemu zboru v izvolitev predlagati seznam vsaj treh kandidatov. Odločitev predsednika bo znana v prihodnjih dneh.

Na razpis ministrstva za pravosodje se je prijavilo 15 kandidatov, ki izpolnjujejo razpisne pogoje: Rok Lampe, Andraž Zidar, Marko Bošnjak, Helena Devetak, Klemen Jaklič, Viktorija Žnidaršič Skubic, Nina Peršak, Miodrag Đorđević, Ana Vilfan Vospernik, Nina Betteto, Darinka Dekleva Marguč, Urška Kežmah, Lucian Bembič, Boštjan Tratar in Marjeta Švab Širok. Skupščina Sveta Evrope bo na koncu odločala med tremi.

Postopek predvideva, da sodni svet in vlada predsedniku države posredujeta svoji mnenji. Po mnenju sodnega sveta so najprimernejši kandidati Nina Betetto, Marko Bošnjak, Miodrag Đorđević in Klemen Jaklič, vlada pa je na peto mesto dodala še Nino Peršak.

Kdo so favoriti sodnega sveta in vlade?

Nina Betetto Je magistrica prava, diplomirana francistka in podpredsednica vrhovnega sodišča. Sodnica je od leta 1989, vrhovna sodnica pa od leta 2006. Njeno primarno področje je civilno pravo. Je članica domačih in tujih strokovnih ustanov, objavlja in predava doma in v tujini. Od leta 2009 je predstavnica Slovenije v posvetovalnem svetu evropskih sodnikov (CCJE).

Marko Bošnjak Je odvetnik, doktor prava in izredni profesor za kazensko pravo. Dela za odvetniško družbo Čeferin, pred tem je bil svetovalec ustavnega sodišča za zahtevnejša kazenskopravna vprašanja in sodelavec kriminološkega inštituta ljubljanske pravne fakultete. Objavil je več monografij in člankov doma in v tujini. Ukvarja se s kazenskim procesnim in z materialnim pravom, ustavnim pravom, s človekovimi pravicami ter z mednarodnim pravom.

Na sodišču je med drugim zastopal Dragana Tošića, Mihaela Karnerja, Tomaža Lovšeta, Igorja Bavčarja, Franca Kanglerja in Borisa Popoviča.

Jasno se je opredelil tudi glede zadeve Patria. Že med postopkom je bil prepričan, da gre za kršitev osnovnih pravnih načel na več področjih in da sodba ne bi smela obstati.

Miodrag Đorđević Đorđević je doktor prava in sodnik vrhovnega sodišča, kjer sodi na gospodarskem oddelku. Za njim je 30-letna kariera v sodstvu. Je slovenski predstavnik programa Sveta Evrope HELP za izobraževanje sodnikov, odvetnikov in tožilcev, namenjenega uporabi evropske konvencije o človekovih pravicah pri vsakodnevnem delu. Leta 2009 kot edini kandidat za predsednika vrhovnega sodišča ni prejel zadostne podpore.

Klemen Jaklič Jaklič je dvojni doktor pravnih znanosti. Prvič je iz prava doktoriral leta 2008 na univerzi Oxford v Veliki Britaniji, drugič pa tri leta kasneje na univerzi Harvard v ZDA. Tam zadnjih sedem let predava na področju človekovih pravic, evropskega prava, teorije pravičnosti, etike in ustavnega prava. Je edini Slovenec, ki je izdal monografijo pri založbi Oxford University Press. Njegova druga monografija je bila leta 2011 na Harvardu nagrajena kot najboljše delo s področja evropskega prava.

Jaklič je bil ves čas oster kritik postopanja sodnih organov v zadevi Patria, kritičen pa je tudi do stanja v slovenskem pravosodju.

Nina Peršak Peršakova je doktorica prava, magistrirala je na univerzi v Cambridgeu. Predava na univerzi v Gentu v Belgiji, je sodna tolmačka za angleščino in znanstvena sodelavka Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ukvarja se s kazenskopravnim področjem, tudi v zvezi s področjem človekovih pravic. Sodelovala je s kriminološkim inštitutom ljubljanske pravne fakultete. Kot predavateljica je gostovala na pravnih fakultetah v Helsinkih na Finskem in v Uppsali na Švedskem. Njeno monografijo o kriminalizaciji škodljivega ravnanja je objavila založba Springer.

Kakšni varuhi človekovih pravic so naši vrhovni sodniki? Ob imenih, ki so v ožjem izboru, se postavlja tudi vprašanje, ali so lahko sodniki vrhovnega sodišča, ki pomembno soustvarja podobo slovenskega sodstva, braniki človekovih pravic na najvišji evropski ravni. Slovensko pravosodje namreč po raziskavah množično krši človekove pravice in ni zgled učinkovitosti.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin