Mreža Karitas je glavnino materialne pomoči družinam, otrokom in starejšim razdelila v hrani, obleki, higienskih pripomočkih, v obliki plačila najnujnejših položnic in v obliki šolskih potrebščin.
Mreža Karitas je predstavila skupno poročilo različnih slovenskih organizacij, ki pod imenom Karitas v Sloveniji delujejo na različnih ravneh. Lani je v Sloveniji v okviru mreže Karitas delovala krovna organizacija Slovenska karitas, šest škofijskih karitas, 444 župnijskih karitas in dva zavoda, ki izvajata socialno-varstvene programe na področju pomoči ženskam v stiski in pomoči odvisnikom. V Karitas je lani delovalo 9413 prostovoljcev, ki so skupaj opravili 481.726 ur prostovoljnega dela.
Karitas je lani v obliki materialne pomoči z darovi darovalcev, delom prostovoljcev, sredstvi Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO), ministrstev, lokalnih skupnosti in hrano iz intervencijskih zalog EU v sklopu redne pomoči pomagal 126.440 osebam po vseh slovenskih krajih. Med njimi je bilo 114.723 družin in družinskih članov, 9736 starejših, 931 migrantov in 1050 brezdomcev.
V sklopu materialne pomoči je bilo razdeljenih 3317 ton hrane, 17.261 oseb je prejelo pomoč v obliki plačila položnic in 11.283 otrok je prejelo šolske potrebščine v obliki paketa ali bona za delovne zvezke. Otroci so bili deležni tudi obdarovanj ob praznikih in učne pomoči. V letovanja družin, otrok in starejših v Portorožu je bilo vključenih 813 oseb.
Največji vir predstavljajo donatorji
Poleg splošno dobrodelnih programov organizacije Karitas izvajajo tudi socialno varstvene programe na področju pomoči odvisnikom, materinskih domov, brezdomcev, ambulant za osebe brez zavarovanja in pomoči žrtvam trgovine z ljudmi. Tako je v materinskih domovih lani bivalo 176 žensk in otrok, v sprejemnih in terapevtskih centrih ter v komunah je bilo vključenih 179 odvisnikov, ambulanto za osebe brez zdravstvenega zavarovanja pa je obiskalo 1050 oseb.
Celotna mreža Karitas brez koncesijske dejavnosti je lani imela skupaj 9,7 milijona evrov odhodkov, in sicer 91 odstotkov za programe, sedem odstotkov za delovanje in dva odstotka za stroške akcij.
Največji vir za realizacijo odhodkov so lani predstavljali donatorji z 31 odstotki, sledijo državna sredstva (razpisi, dohodnina in drugo) z 18 odstotki, nato FIHO s 14 odstotki, za njim hrana iz intervencijskih zalog EU v višini 13 odstotkov in v desetih odstotkih podjetja s podarjeno hrano. Preostala sredstva so prispevali drugi manjši financerji, je razvidno iz povzetka letnih poročil Slovenske, škofijskih in župnijskih karitas ter zavodov karitas za lani.
Poleg poročila so v Trbovljah predstavili tudi letošnjo dobrodelno akcijo Pomagajmo preživeti. Akcijo letos spomladi začenja že peto leto zapored, namenjena je zbiranju sredstev za materialno pomoč v obliki hrane in plačila položnic za osebe, ki sta jih prizadela gospodarska kriza in posledična brezposelnost. Lani so v okviru te akcije s pomočjo darovalcev zbrali 157.630 evrov, odzvala pa so se tudi nekatera podjetja, ki so donacijo podarila v obliki hrane. Donacije zbirajo na naslov Slovenske karitas v Ljubljani ali na tekoči račun.
4
