SiolNET. Novice Slovenija
0,40

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kakšno šolo hočemo? #video

0,40

termometer

Starši in nekateri učitelji že nekaj časa opozarjajo na neustrezen učni sistem. Učenje se vse bolj prelaga na starše, učitelji zgolj podajajo snov, ki pa je preobsežna.

Obstaja več lestvic, ki primerjajo učinkovitost in uspešnost šolskih sistemov po državah. V samem vrhu je izobraževalni sistem na Finskem, ki v številnih stvareh orje ledino in je postavljen za vzor. Tudi mnogo slovenskih učiteljev si želi sodelovati pri oblikovanju učnih načrtov, pa naletijo na gluha ušesa. Včasih se zdi, da učne načrte sestavljajo uradniki po ministrstvih in drugih šolskih ustanovah, ki nimajo vpogleda v resnično stanje.

Odrasli smo v službah povprečno osem ur. Delamo stvari, ki jih znamo, pa pridemo domov izčrpani. Šolar je v šoli sedem ur, skoraj vsako minuto se nauči nečesa novega.

Preobsežen učni načrt

"Šola mora biti del življenja. Če je učenec dopoldne v šoli osem ur, potem preživi velik del življenja v šoli. Tam se mora stvari naučiti in delati stvari, ki spadajo zraven. Za to skrbi učni načrt, ki pa je preobsežen," je bil jasen raziskovalec in publicist s področja izobraževanja Srečo Zalokar.

"Učnega načrta je preveč. Zato je treba na vsakem področju določiti neka osnovna znanja. Kaj naj bi učenec vedel po toliko letih osnovne in srednje šole," je opozoril.

245 ur slovenskega jezika, 175 ur matematike v tretjem razredu. In ravno pri matematiki je težava.

"Večini učencev priskutijo vse, šolo in matematiko. Zelo pomemben članek v reviji Sodobna pedagogika natančno sporoča, da ima obstoječi učni načrt iz matematike primerne cilje samo za 20 odstotkov učencev, za druge je pa to narobe. Končno je njihova sama stroka povedala, da naj nekaj spremenijo," je bil kritičen Zakrajšek.

Sedanja šola se je od osnovne ideje umaknila

Določiti je treba znanje, veščine in kompetence, ki so potrebne za normalno življenje šolarja. "Da mora v nekem določenem okolju mlad človek biti sposoben živeti, je povedala že Marija Terezija. To je bila osnovna ideja naše šole. Sedanja šola pa se je od tega umaknila," je še dejal Zakrajšek.

Spomnimo, da je blamaža, ki sta si jo na nacionalni televiziji privoščila šolski minister Jernej Pikalo in direktor zavoda za šolstvo, ko nista znala odgovoriti na vprašanji za 6. razred, prerasla v peticijo za spremembo šolskega sistema.

Ministra so izzvali z vprašanjem o košarki. Kateri taktični element naj izvede levo krilo, da bo levi branilec lahko prišel v predor? Minister Pikalo ni znal odgovoriti. Je to res vprašanje za osnovnošolce? Tako se je na Twitterju na učno vsebino odzval nekdanji profesionalni košarkar Boštjan Nachbar. In priznal, da sam nanj ne zna odgovoriti. Še več, teh izrazov sam ne pozna, saj se jih ne uporablja že vsaj 30 let.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 24
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin