Kakšna usoda čaka Primorski dnevnik?

S tem so želeli opozoriti na negotovo prihodnost časnika, ki še ni prejel javnih finančnih sredstev za leto 2010, v prihodnjih letih pa so napovedana dodatna krčenja sredstev s strani italijanske države.

Udovič: Vse bliže smo kritični točki Na to v uvodniku, objavljenem tokrat na drugi strani časopisa, opozarja odgovorni urednik Primorskega dnevnika Dušan Udovič, ki piše, da je pot dnevnika čedalje bolj strma in da so vse bliže kritični točki.

Za letos napovedano dodatno krčenje sredstev Tako kot vrsta drugih časopisov v Italiji, tudi Primorski dnevnik zaradi preverjanja namreč še nima na razpolago finančnih sredstev za leto 2010, ki bi jih moral prejeti že decembra lani. Poleg tega so bila ta sredstva, ki izhajajo iz italijanskega sklada za založništvo, že retroaktivno skrčena za petnajst odstotkov. Za prispevke za leto 2011, ki bi jih moral dnevnik prejeti letos, pa se napoveduje dodatno krčenje - govori se o tridesetih odstotkih manj sredstev. Zakon, ki ga je italijanska vlada premiera Maria Montija sprejela ob koncu lanskega leta, pa za leto 2014 celo napoveduje ukinitev sredstev, ki jih država namenja časopisom na podlagi zakona o založništvu.

Udovič opozarja, da so te okoliščine že privedle do konkretnih posledic, saj so mnogi časopisi v Italiji morali sprejeti drastične odločitve, nekaj pomembnih dnevnikov je bilo celo ukinjenih, za druge pa je taka perspektiva iz dneva v dan realnejša.

"Zelo nas skrbi možnost takšne spirale navzdol, iz katere doslej mnogim časopisom ni bilo povratka" Tudi založniška hiša, ki izdaja Primorski dnevnik (gre za Družbo za založniške pobude - DZP-PRAE, medtem ko je lastnica časopisa Zadruga Primorski dnevnik), je prisiljena sprejemati sanacijske ukrepe, ki neizbežno vodijo v krčenje obsega in kakovosti časopisa, opozarja Udovič, ki poudarja: "Zelo nas skrbi možnost takšne spirale navzdol, iz katere doslej mnogim časopisom ni bilo povratka."

"Nočemo niti misliti na to, da lahko naša skupnost izgubi svoj dnevnik, saj bi bilo to za demokratično državo nedopustno dejanje in kršenje zaščitnega zakona, po katerem raven zaščite ne sme biti nižja od že dosežene," piše Udovič.

Ob tem dodaja, da sicer nimajo občutka, da bi si kdo v vrhovih politike in države tega želel. "Nasprotno. Naj poudarimo, da smo bili doslej kot manjšinski dnevnik deležni razumevanja in ustrezne pozornosti v vseh državnih organih in uradih, s katerimi imamo opraviti že vrsto let. To nas kljub težkemu položaju navdaja z zaupanjem. Želimo verjeti, da se bo za Primorski dnevnik kot nosilni steber v življenju Slovencev v Italiji tudi za prihodnost našla rešitev. A časa je na razpolago vedno manj, zmanjkuje nam kisika," zaključuje odgovorni urednik Primorskega dnevnika.

Novakova: Manjšinski mediji bi se morali financirati po drugačnem ključu O položaju Primorskega dnevnika in drugih slovenskih medijev v Italiji je bilo med drugim govora tudi na obisku ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmile Novak v Trstu 22. februarja. Takrat se je ministrica zavzela, da bi bili manjšinski mediji, vključno s Primorskim dnevnikom, financirani po drugačnem ključu, ne pa na podlagi italijanskega zakona o založništvu oz. da bi morali imeti na voljo dodatna sredstva.

Položaj Primorskega dnevnika je predstavljal tudi eno od glavnih točk spomenice, ki so jo 16. marca v Ljubljani člani predstavništva Slovencev v Italiji izročili slovenskemu zunanjemu ministru Karlu Erjavcu, ki bo ta teden na uradnem obisku v Rimu.

Zaskrbljenost, da bi varčevalni ukrepi okrnili obseg in vsebino časopisa, so na posvetu o slovenskih medijih v Italiji, ki ga je 9. marca v Trstu priredila Slovenska kulturno-gospodarska zveza, izrazili tudi novinarji Primorskega dnevnika, po mnenju katerih je treba biti pri načrtovanju restrikcij selektiven in poiskati vse možne alternativne vire prihranka.

Tako bi na primer precej prihranili s prenehanjem plačevanja najemnine za prostore v stavbi v Ulici Montecchi v Trstu, kjer dnevnik deluje od leta 1945, Jadranski finančni družbi in Založništvu tržaškega tiska, medtem ko stavba po mnenju novinarjev vsaj z moralnega vidika pripada Primorskemu dnevniku.

Novinarji postavljajo pod vprašaj tudi sodelovanje z nekaterimi manjšinskimi mediji, ki se v sedanjih okoliščinah z ekonomskega vidika kaže za neugodno, obenem pa pozivajo k pridobivanju novih članov za Zadrugo Primorski dnevnik in novih naročnikov. Ob zagotovitvi javnih finančnih sredstev pa so mnenja, da bi morali misliti tudi na nove oblike financiranja, morda tudi z vključevanjem v mednarodne in čezmejne projekte.