Nedelja, 25. 3. 2012, 15.17
8 let, 7 mesecev
Kakšna usoda čaka Primorski dnevnik?
S tem so želeli opozoriti na negotovo prihodnost časnika, ki še ni prejel javnih finančnih sredstev za leto 2010, v prihodnjih letih pa so napovedana dodatna krčenja sredstev s strani italijanske države.
Udovič opozarja, da so te okoliščine že privedle do konkretnih posledic, saj so mnogi časopisi v Italiji morali sprejeti drastične odločitve, nekaj pomembnih dnevnikov je bilo celo ukinjenih, za druge pa je taka perspektiva iz dneva v dan realnejša.
"Nočemo niti misliti na to, da lahko naša skupnost izgubi svoj dnevnik, saj bi bilo to za demokratično državo nedopustno dejanje in kršenje zaščitnega zakona, po katerem raven zaščite ne sme biti nižja od že dosežene," piše Udovič.
Ob tem dodaja, da sicer nimajo občutka, da bi si kdo v vrhovih politike in države tega želel. "Nasprotno. Naj poudarimo, da smo bili doslej kot manjšinski dnevnik deležni razumevanja in ustrezne pozornosti v vseh državnih organih in uradih, s katerimi imamo opraviti že vrsto let. To nas kljub težkemu položaju navdaja z zaupanjem. Želimo verjeti, da se bo za Primorski dnevnik kot nosilni steber v življenju Slovencev v Italiji tudi za prihodnost našla rešitev. A časa je na razpolago vedno manj, zmanjkuje nam kisika," zaključuje odgovorni urednik Primorskega dnevnika.
Položaj Primorskega dnevnika je predstavljal tudi eno od glavnih točk spomenice, ki so jo 16. marca v Ljubljani člani predstavništva Slovencev v Italiji izročili slovenskemu zunanjemu ministru Karlu Erjavcu, ki bo ta teden na uradnem obisku v Rimu.
Zaskrbljenost, da bi varčevalni ukrepi okrnili obseg in vsebino časopisa, so na posvetu o slovenskih medijih v Italiji, ki ga je 9. marca v Trstu priredila Slovenska kulturno-gospodarska zveza, izrazili tudi novinarji Primorskega dnevnika, po mnenju katerih je treba biti pri načrtovanju restrikcij selektiven in poiskati vse možne alternativne vire prihranka.
Tako bi na primer precej prihranili s prenehanjem plačevanja najemnine za prostore v stavbi v Ulici Montecchi v Trstu, kjer dnevnik deluje od leta 1945, Jadranski finančni družbi in Založništvu tržaškega tiska, medtem ko stavba po mnenju novinarjev vsaj z moralnega vidika pripada Primorskemu dnevniku.
Novinarji postavljajo pod vprašaj tudi sodelovanje z nekaterimi manjšinskimi mediji, ki se v sedanjih okoliščinah z ekonomskega vidika kaže za neugodno, obenem pa pozivajo k pridobivanju novih članov za Zadrugo Primorski dnevnik in novih naročnikov. Ob zagotovitvi javnih finančnih sredstev pa so mnenja, da bi morali misliti tudi na nove oblike financiranja, morda tudi z vključevanjem v mednarodne in čezmejne projekte.