Kakšen bo vpliv grškega bankrota na Slovenijo?

Slovenija je do Grčije prek vseh mehanizmov izpostavljena za skoraj 1,5 milijarde evrov oziroma 750 evrov na prebivalca. Znesek vključuje slovenski del posojila v sklopu posojila evrskih držav iz leta 2010, slovenska poroštva za posojila iz leta 2012 ter slovenski delež pri posojilih ECB in IMF.

Izpostavljenost do Grčije manjša, kot znaša vsakoletna luknja v slovenski pokojninski blagajni "To ni majhen znesek, morebitno neplačilo, v tem primeru najbrž delno, pa bi pomenilo izgubo za slovenski proračun. Kljub vsemu ta izguba, tudi če Grčija ne bi vrnila niti evra, kar je sicer nerealna predpostavka, ne bi imela bistvenih finančnih posledic za Slovenijo. Ne nazadnje je izpostavljenost do Grčije manjša, kot znaša vsakoletna luknja v pokojninski blagajni, torej bi moralo to biti v Sloveniji precej bolj pereča tema," pojasnjuje upravitelj premoženja Marko Bombač iz družbe NLB Skladi.

Neposredna posojila in garancije v povezavi z dogajanjem v Grčiji po besedah finančnega analitika Mateja Šimnica iz družbe Alta Invest znašajo okoli tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP). "Trenutno je z gotovostjo še povsem nemogoče določiti, kakšne bodo dejanske izgube, ki jih bo naša država utrpela. Tudi po najbolj neugodnem scenariju bo prišlo do prestrukturiranja dolga, kar pomeni, da bo morala Grčija določen del obveznosti ne glede na razplet vseeno poravnati," pojasnjuje.

Bolj kot grški problemi bo strošek zadolževanja za Slovenijo odvisen od makroekonomskih dogodkov Ob tem Šimnic napoveduje, da bodo morebitni negativni premiki verjetno bolj kratkoročne narave. Bo pa primer Grčije v primeru bankrota in izstopa iz evroobmočja za vlagatelje zagotovo pomenil nek nov scenarij in potencialno nevarnost, ki je določeni vlagatelji niso upoštevali.

"Pretekle izkušnje vseeno kažejo, da finančni trgi dolgoročno hitro pozabijo na nevarnosti in bo strošek našega zadolževanja precej bolj odvisen od prihodnjih aktualnih makroekonomskih dogodkov," pravi.

Z njim se strinja tudi Bombač, ki dolgoročnih posledic, kljub kratkoročni povečani negotovosti v zvezi z Grčijo, ne pričakuje.

Cena delnic slovenskih podjetij bi lahko padla Šimnic večjih neposrednih vplivov grškega defaulta na Slovenijo ne pričakuje. Pravi sicer, da se negotovost kapitalskih trgov že odraža na obvezniških trgih, kjer se bodo vlagatelji do razpleta krize bolj izogibali tveganim naložbam, kamor spadajo tudi slovenske državne obveznice in delnice slovenskih podjetij.

"Stroški zadolževanja bi se tako lahko nekoliko zvišali, zmanjšan interes predvsem tujih vlagateljev pa bi lahko vplival tudi na padec cen delnic slovenskih podjetij," napoveduje Šimnic.

Občutna nihanja na valutnih trgih Bo pa razglasitev grške plačilne nesposobnosti kratkoročno precej povečala nihanje na valutnih trgih. Šimnic v obdobju do razjasnitve situacije pričakuje, da se bodo krepile bolj varne valute, kot sta ameriški dolar in švicarski frank. Dolgoročno pa bi po umiritvi razmer lahko prišlo do ponovne okrepitve evra, saj bo poleg upada negotovosti evroobmočje ostalo brez enega najšibkejših členov, še napoveduje.

"Če pride do grškega bankrota, lahko pričakujemo dodatno negotovost in nervozo na kapitalskih trgih, s tem pa dodaten upad vrednosti evra glede na pomembnejše valute. V primeru, da morebiten grški izhod iz evrskega območja ne skrha zaupanja v obstoj evra, lahko vrednost evra celo rahlo zraste, saj bi z izstopom najšibkejšega člena v verigi evroobmočje postalo gospodarsko močnejše," napoveduje Bombač.

Sicer pa je po Bombačevih besedah nižja vrednost evra koristna za izvozno naravnano slovensko gospodarstvo. Po drugi strani je depreciacija evra negativna za vse potrošnike, ki se jim podražijo dopusti v neevrskih državah ter uvoženi izdelki iz teh držav.

Brez bistvenih sprememb za posojilojemalce v švicarskih frankih Bombač pravi, da zgoraj zapisano velja za gibanje švicarskega franka glede na evro le delno, saj bo švicarska centralna banka poskušala z ukrepanjem preprečiti apreciacijo švicarskega franka.

"Podatki kažejo, da je švicarska centralna banka v zadnjih mesecih nadaljevala posege na valutnem trgu, glede na izjave in tudi same premike pa so z intervencijami nadaljevali tudi te dni. Kljub kratkoročnim odstopanjem tako pričakujemo, da bo švicarski frank ostal v območjih, ki smo jim bili priča v zadnjih mesecih," še pove Šimnic.