Kako veste, da je izdelek, ki ste ga kupili, res slovenski?

Raziskava Eurobarometra je pokazala, da več kot 80 odstotkov slovenskih anketirancev želi poznati izvor živil, ki jih kupuje. Javnomnenjske raziskave v Sloveniji pa kažejo, da Slovenci najbolj zaupamo blagovnim znamkam slovenske živilske industrije in kot najboljšo ocenjujemo hrano slovenskih proizvajalcev.

To so izkoristili tudi slovenski veletrgovci in trg preplavili z izdelki z napisi Slovenija, moja dežela (Spar), 100 % slovensko (Mercator), Kakovost iz Slovenije (Hofer), Spoštujmo slovensko (Tuš) in kakovost iz Slovenije – slovenski izdelek (Lidl).

Toda ali to pomeni, da so tudi sestavine izdelkov pridelane v Sloveniji? Ni nujno. Ti izdelki so narejeni oziroma predelani v Sloveniji, surovine pa so lahko tudi od drugod.

Kaj kot slovensko označujejo slovenski trgovci V Mercatorju poudarjajo, da izdelki, ki so označeni kot 100-odstotno slovenski, "taki tudi so, kar je preverljivo. To so 100-odstotno slovensko mleko in izdelki iz takega mleka ter domača sadje in sadje ter zelenjava. Pri mesu pa navajamo, da je 100-odstotno vse meso v redni ponudbi naših mesnic dobavljeno pri slovenskih rejcih oz. dobaviteljih". Meso tujega izvora pa naj bi ponujali le v akcijski ponudbi mesnic in v ponudbi pakiranega mesa.

Zatrjujejo, da sodelujejo le s preverjenimi dobavitelji, ki imajo zagotovljeno sledljivost, ki jo dokazujejo z vsemi potrebnimi izjavami in deklaracijami. Nadzirali naj bi jih tudi z obiski na terenu.

V Sparu izdelke označujejo s Slovenija, moja dežela - Pridelano v Sloveniji (za sadje in zelenjavo) oziroma Rejeno v Sloveniji (za meso) in se pri tem, kot pravijo, držijo evropske zakonodaje. "Da zagotovimo ustreznost živil, izvajamo nadzor izpolnjevanja meril za označbe v celotni dobavni verigi; tako v fazi naročanja, pri prevzemu, pred samo označitvijo v trgovini kot tudi na prodajnem mestu," so zagotovili.

Lidl z oznako "slovenski izdelek" zaznamuje nekatere izdelke blagovnih znamk, ki "živijo" pod njihovo streho, denimo mlečni izdelki, mesni izdelki, voda z okusom, dnevno svež predpakiran kruh, piškoti in drugo. "Vsi dobavitelji izdelkov iz Lidlovih blagovnih znamk morajo pridobiti IFS certifikat (International Food Standard), ki poleg stalnega zagotavljanja varnosti in kakovosti izdelkov na visoki ravni zahteva tudi stalno sledljivost izdelkov in surovin ter embalažnega materiala.

Označbo "Kakovost iz Slovenije" v Hoferju trenutno nosi več kot 350 izdelkov. Tako ga označijo, če je "večina njegovih sestavin iz Slovenije, če je njegovo poreklo slovensko ali če je večina nastanka surovine za izdelek potekala v Sloveniji". Ustreznost tovrstne oznake jim za vsak izdelek potrdijo dobavitelji.

Pšenice v Sloveniji ni dovolj Tudi slovenska živilskopredelovalna želi izkoristiti zanimanje kupcev za slovenske izdelke. Marsikatere surovine, ki jih pri proizvodnji potrebuje, pa mora uvoziti, saj jih na slovenskem trgu primanjkuje.

"Približno tretjino vseh naših potreb glede pšenice zadostimo z odkupom na domačem trgu," pravijo v Žitu, ki preostalo potrebno pšenico kupujejo na drugih trgih EU, največ na Madžarskem.

"Če bi je bilo v Sloveniji več in bi bila primerljive kakovosti, bi jo kupovali v Sloveniji, že samo zato, ker bi bili naši stroški s prevozom nižji," pravijo v ajdovskem Mlinotestu.

Novi lastnik ne spreminja nabavne politike "Kar se tiče drugih surovin za naše izdelke, moramo te uvažati, saj v Sloveniji ali ni pridelave zaradi geografskih oz. klimatskih razmer ali pa so količine žal premajhne za naš obseg proizvodnje. Tako denimo uvažamo lešnike, kakavove surovine, sladkor, riž, durum zdrob, začimbe in podobno," pojasnjujejo v Žitu. "Večinoma te surovine uvažamo s področij, ki so tipična za njihovo pridelavo in je s tem tudi njihova kakovost na najvišji ravni, denimo lešnike iz Turčije, kakavove surovine s Slonokoščene obale, riž iz Italije."

Na vprašanje, ali so po spremembi lastništva (večinski delež v Žitu je aprila kupila hrvaška Podravka) spremenili tudi nabavno politiko, pa odgovarjajo, da se ta ni spremenila, ampak da nanjo "vplivata predvsem razmerje med kakovostjo in ceno vhodnih surovin in v veliki meri tudi želje in zahteve trga oziroma potrošnikov".

"Resnično slovensko je tisto, kar daje delo in kruh ljudem v Sloveniji" "Velikokrat slišimo, da slovenski proizvodi niso najcenejši in ker je kriza, ljudje kupujejo najcenejše, ne glede na izvor. In slovensko pač ni najcenejše. Kako da ne? Produkti, proizvedeni v Sloveniji, so najcenejši, ker denar ostaja doma, ker imajo ljudje v Sloveniji delo in perspektivo," trdijo v Mlinotestu.

Potrošniki bi morali znati razlikovati med različnimi poimenovanji "Pomembno bi bilo, da bi bili potrošniki dovolj izobraženi in osveščeni, da bi znali razlikovati različna poimenovanja," pravi Matjaž Emeršič z uprave za varno hrano.

Poudarja, da sheme kakovosti, ki določajo tudi pravila za označevanje geografskega območja pridelave oziroma predelave ter jih morajo pristojni organi stalno preverjati, dajo potrošnikom več garancije o izdelkih kot na primer zgoraj navedeno samodeklariranje proizvajalcev živil ali trgovcev.