SiolNET. Novice Slovenija
3

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kako smo Slovenci zadovoljni z življenjem?

3

termometer

Kazalniki blaginje za Slovenijo kažejo, da se je zmanjševanje materialne blaginje leta 2014 pretežno ustavilo; družbena blaginja ne kaže večjih sprememb, okoljska blaginja pa se izboljšuje.

Kazalniki blaginje v Sloveniji za lani, ki podajajo sliko življenjskega standarda in kakovosti življenja prebivalcev v družbi in okolju, so glede na preteklo obdobje večinoma boljši. "Stanje blaginje v primerjavi z letom 2008 je vsekakor boljše. Ker kazalniki kažejo stanje na dolgi rok, je težko primerjati vsako leto posebej," so poudarili na novinarski konferenci statističnega urada.

Osredotočanje na ljudi Kazalniki blaginje pokrivajo vse pomembnejše dejavnike blaginje zdajšnje generacije, nekateri pa tudi vplive na blaginjo prihodnjih generacij. Pokrivajo tako materialne kot nematerialne dejavnike in dajejo odgovore, kaj bomo zapustili prihodnjim generacijam. Vse vsebine se osredotočajo na ljudi. Razdeljeni so na materialno, okoljsko in družbeno blaginjo.

Z materialno blaginjo merimo življenjski standard prebivalcev, ki ga zajemamo po dejavnikih, razporejenih v podpodročja: dohodki prebivalstva, premoženje prebivalstva in ekonomska varnost, revščina in socialna izključenost, potrošnja, delo in zaposlitev ter stanovanja. Z družbeno blaginjo merimo kakovost življenja, z okoljsko pa napredek blaginje prebivalstva na področju okolja.

Zmanjševanje materialne blaginje se je ustavilo, a še vedno je čutiti vpliv krize Materialna blaginja Slovencev se je do krize povečevala, po letu 2008 pa se je začela na vseh podpodročjih zmanjševati. Z okrepitvijo gospodarske aktivnosti in oživitvijo trga prvi podatki za leto 2014 kažejo, da se je zmanjševanje materialne blaginje ustavilo. A še vedno se čuti vpliv krize.

Tako se je povprečna bruto plača lani povečala in je znašala 1540 evrov. V primerjavi z EU je bila rast dohodka sicer nižja, kar je posledica zgodnejšega okrevanja gospodarstva v drugih članicah EU. Povečali so se tudi povprečni prihranki na prebivalca, ki so se leta 2013 nominalno povečali za štiri odstotke na 19.204 evre. Stopnja delovno aktivnih prebivalcev se je lani povečala za 0,6 odstotne točke na 67,8 odstotka, kljub temu pa še vedno zaostajamo za povprečjem EU.

Revščina in potrošnja še naprej negativno Poslabšanje materialne blaginje se kaže v revščini in potrošnji. Pod pragom revščine danes živi 291 tisoč ljudi oziroma 14,5 odstotka več kot leta 2008. Najbolj se je povečala stopnja tveganja revščine brezposelnih, družin z otroki in starejših žensk. Poraba sredstev gospodinjstev na prebivalca se je leta 2013 zmanjšala za tri odstotke, kar je posledica prilagoditve potrošnje manjšim dohodkom.

Družbena blaginja meri kakovost življenja, kjer so v ospredju sreča oziroma zadovoljstvo, izobraževanje, zdravje, družbena klima, kultura in prosti čas. Presenetljivo je, da se je družbena blaginja leta 2012 v vseh kazalnikih izboljšala, medtem ko je v zadnjih dveh letih pri polovici kazalnikov beležila upad. To je delno povezano s parlamentarnimi volitvami in sestavo nove vlade.

Bolj nezadovoljni le še Španci, Grki in Ciprčani Tako je 83 odstotkov odraslih zadovoljnih z življenjem, kar je več od povprečja EU, a manj kot pred desetletjem. Bolj kot v Sloveniji se je nezadovoljstvo znižalo le še v Španiji, Grčiji in na Cipru.

Vzrok za slabšo družbeno blaginjo je zamik v okrevanju gospodarstva in prilagoditve prebivalstva na rast. Velik vpliv na slabo družbeno blaginjo imajo parlamentarne volitve, saj v parlament zaupa le še osem odstotkov Slovencev. Nizko je tudi zaupanje v pravni sistem in delovanje demokracije, povečuje pa se zaupanje prebivalcev v policijo. Zvečer se v svoji soseski varno počuti 93 odstotkov prebivalcev.

V primerjavi s kazalniki EU je sicer Slovenija nazadovala glede na povprečje EU, razen pri okoljski blaginji. Boljša okoljska blaginja je posledica manj industrije in zmanjšanja transporta.

Umar: Blaginjo ogrožajo staranje in socialna zaščita Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je že opozoril, da blaginjo vse bolj ogrožajo staranje prebivalstva in neprilagojeni sistemi socialne zaščite. Ti temeljijo pretežno na javnih socialnih zavarovanjih, katerih glavni vir prihodka so prispevki iz dela. Zaradi upada zaposlenosti in plač ter naraščajočih potreb starajočega se prebivalstva sta se v kriznih letih pokazala vse večja nevzdržnost pokojninskega in zdravstvenega sistema ter neustreznost financiranja dolgotrajne oskrbe, navajajo v poročilu.

Lani je bila po najnovejših podatkih Eurostata materialna blaginja gospodinjstev glede na dejansko potrošnjo najvišja v Luksemburgu (140 odstotkov povprečja EU), sledile so Nemčija (123 odstotkov), Avstrija (121 odstotkov), Danska (115 odstotkov), Belgija, Švedska in Velika Britanija (po 114 odstotkov), Finska (113 odstotkov) in Francija ter Nizozemska (112 odstotkov). Tik pod povprečjem EU je bila Italija (98 odstotkov). Povprečje območja evra je bilo za šest odstotkov nad povprečjem celotne povezave.

Na dnu lestvice je bilo tudi lani najti Bolgarijo (49 odstotkov), Romunijo (55 odstotkov), Hrvaško (59 odstotkov), Madžarsko (62 odstotkov), Latvijo in Estonijo (65 odstotkov).

Kazalnike blaginje v Sloveniji je pripravil konzorcij štirih institucij, v katerem sodelujejo Urad za makroekonomske analize in razvoj, statistični urad, agencija za okolje in Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin