Sobota, 12. 10. 2019, 4.01
5 let, 2 meseca
Kako se brez denarja prebiti na naslovnice medijev
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,05
2
Na festivalu nevladnih organizacij Lupa, ki je v začetku septembra potekal v Ljubljani, se je predstavilo več kot 90 organizacij.
Zakaj so društva in druge nevladne organizacije, ki imajo pomembno vlogo v družbi, velikokrat preslišani? Kako naj premagajo kadrovsko in finančno podhranjenost ter s svojimi sporočili učinkovito nagovorijo javnost?
Slaba skrb za starejše z demenco in pomanjkanje ozaveščenosti o tej bolezni, ki postaja vedno večja težava. Izkrivljena predstava o istospolno usmerjenih ter številni predsodki in strahovi. Pravna sivina na področju izdelkov iz konoplje, kar onemogoča razvoj te industrije. Škodljivost odstrela volkov in medvedov, ki bo porušila naravno ravnovesje.
To so le nekatera od vprašanj, pomembnih za javnost, ki so do sedaj redko našla pot na naslovnice večjih slovenskih medijev. Društva, zavodi, posamezniki in drugi, ki se ukvarjajo s to problematiko, imajo veliko težavo. Niso dovolj prepoznavni in spretni, da bi se znali prebiti do odločevalcev v medijih in si izboriti mesto v javnosti. Ali pa nimajo denarja, da bi najeli strokovnjake za komuniciranje z javnostjo.
Rezultat je v obeh primerih enak: njihova stališča in strokovna mnenja ostanejo preslišana. Številnim na nasprotni strani stojijo tudi državni aparat, farmacevtska podjetja ali druge finančno močnejše in bolj vplivne organizacije.
Posebej zanje je namenjen projekt PRO BONO DAN, ki bo 7. novembra in na katerem bodo imeli dostop do brezplačnih strokovnih nasvetov pri njihovih komunikacijskih izzivih. Zadnji rok za oddajo prijave je 15. oktober.
Kaj je PRO BONO DAN?
Projekt brezplačnega svetovanja s področja odnosov z javnostmi in strateškega načrtovanja komuniciranja za nevladne organizacije, ki ga je razvila slovenska sekcija Mednarodnega združenja poslovnih komunikatorjev (IABC) in ga organizira s podporo Slovenskega društva za odnose z javnostmi (PRSS) in Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS). K sodelovanju vabijo nevladne organizacije, ki si želijo pomoči pri komuniciranju, in komunikatorje iz vse Slovenije.
Društva, ki se borijo za šibke, zapostavljene in druge potrebne pomoči
Na dogodek je po zadnjih podatkih pripravljenih že več kot 50 zavodov, društev in drugih organizacij, ki delujejo na področju skrbi za starejše in obolele, izobraževanja mladih, zaščite pravice manjšin, zaščite živali ...
O tem, kakšne izkušnje imajo pri komuniciranju z javnostjo, kaj jih je pri tem omejevalo in kje so imeli največ težav, smo se pogovarjali s predstavniki treh društev:
- Društvom onkoloških bolnikov Slovenije,
- društvom Legebitra in
- Društvom za zaščito živali Ljubljana.
Njihove finančne in kadrovske zmožnosti se močno razlikujejo, prav tako tudi pogostost pojavljanja v slovenskih medijih. Vsem pa je skupno, da si želijo hitreje in bolj učinkovito dostopati do ciljnega občinstva.
"Od države prejmemo manj denarja"
Še največje medijske pozornosti so deležni v Društvu onkoloških bolnikov Slovenije, ki ima več kot 30-letno tradicijo in združuje bolnike, svojce in zdravstvene strokovnjake.
"Mediji razumejo problematiko onkologije in so naklonjeni našim aktivnostim, s katerimi opozarjamo in ozaveščamo. Več težav imamo pri predstavitvi društva, njegovega poslanstva, programov, ki jih izvajamo, in posledično pri pridobivanju članov, dvigu prepoznavnosti," je pojasnila generalna sekretarka društva Mirjam Zalar Ribič.
"Sredstva, ki so na voljo društvu pri državi, so nižja kot nekoč, postopki pridobivanja pa zahtevni in časovno obremenjujoči," je dodala.
Z javnostmi komunicirajo pretežno prek internih medijev, in sicer društvenega glasila OKNO. V zadnjih letih delujejo tudi prek spletnih medijev (www.onkologija.org in www.izogniseraku.si) in družbenih omrežij. Udeležujejo se tudi sejmov zdravja, festivalov, okroglih miz ...
Glavna omejitev so finance. Gre namreč za prostovoljsko organizacijo z eno zaposleno osebo. "Finančni izzivi in kadrovske omejitve ter usposobljenost in časovna stiska so naše največje ovire pri boljšem komuniciranju. Kot rečeno, si zaradi omejenih sredstev težko oziroma samo izjemoma lahko privoščimo strokovnjake za odnose z javnostmi in oglaševanje," je povedala Zalar-Ribičeva.
Kljub temu so nekateri njihovi projekti presegli cilje. "Pri akciji ozaveščanja Pravi moški, ki jo je sofinanciralo ministrstvo za zdravje, nam je uspelo pridobiti donatorje in sponzorje in tako zagotoviti strokovno in razmeroma obsežno komunikacijo. V tem primeru smo sodelovali z zunanjo trženjsko agencijo in dosegli dobre rezultate (doseg 500 tisoč)," je dodala.
Manj vešči pa so pri korporativnem komuniciranju. Od dogodka PRO BONO DAN pričakujejo torej predvsem nasvete pri komuniciranju oziroma ozaveščanju javnosti o problematiki bolezni in predstavitvi društva.
"Borimo se s predsodki in strahom"
Mnogo bolj težavno delo imajo v društvu Legebitra, kjer si prizadevajo za odprt prostor za geje, lezbijke in druge pripadnike skupnosti LGBTI.
Kot nam je pojasnila Eva Gračanin, se pri ozaveščanju javnosti o potrebnih družbenih in sistemskih spremembah, ki temeljijo na spoštovanju spolne usmerjenosti, spolne identitete in/ali spolnega izraza, pogosto srečujejo s stigmo in predsodki. "Ti se na nekaterih področjih našega delovanja nekoliko zmanjšujejo. Na primer pri programih testiranja na virus HIV in spolno prenosljivih okužb ter preventive," je dejala.
Največ težav imajo pri ozaveščanju javnosti, kjer so odzivi dela javnosti pogosto pospremljeni s predsodki in strahom, da bo razširitev enokpravnosti in pravic istospolnih oseb, partnerstev ali družin ter transspolnih oseb vzvratno pripeljala do krčenja pravic heteroseksualnih in cisspolnih oseb, v skrajnem primeru pa do moralnega razkroja tradicionalne družbe.
"Ocenjujemo, da tudi to negativno vpliva na pridobivanje sredstev od podjetij in posameznih oseb, na primer za financiranje aktivnosti za mlade LGBTI-osebe v Mladinskem centru Legebitra ter aktivnosti psihosocialnega in pravnega svetovanja in ozaveščanja. Izjema je program testiranja na HIV in spolno prenosljive okužbe ter preventive, kjer že nekaj let uspešno sodelujemo s farmacevtskimi podjetji," je povedala Gračaninova.
"Pri doseganju ciljne javnosti se poleg tega, da gre za občutljive teme, kjer se krešejo mnenja tako strokovne kot tudi laične javnosti, srečujemo s pomanjkanjem kadra in finančnih sredstev," je dodala. Še posebej težavno je odzivanje na zavajanja in potvarjanja dejstev.
Ocenjuje, da jim primanjkuje znanja na področju vzpostavljanja odnosov s podjetji (tudi posamezniki) ter ohranjanja tovrstnih odnosov. Ključni izziv, ki bi ga želeli nasloviti z učinkovitejšim komuniciranjem, je pridobivanje strateških partnerstev za financiranje dejavnosti, saj so pri tem še popolnoma neizkušeni. Želeli bi si pridobiti tudi sponzorje in donatorje.
Kako z malo denarja do čim večjega občinstva?
Od letos pomladi so slovenski mediji polni tudi novic o pokolih drobnice in pozivov k takojšnjemu odstrelu divjih zveri. Ti v veliko primerih preglasijo organizacije, ki se borijo za zaščito živali, in strokovnjake, ki opozarjajo na škodljivost tovrstnega reševanja težav.
V tem položaju se je znašlo tudi Društvo za zaščito živali Ljubljana. "Društvo se v skladu z opozorili stroke ne strinja s predlaganim in načrtovanim odstrelom volkov in medvedov v Sloveniji. Tu se spopadamo s številnimi interesnimi skupinami, ki jih dobrobit živali očitno ne zanima. V poplavi zavajajočih sporočil, ki krožijo v javnosti, se trudimo z jasnimi, znanstveno podprtimi informacijami ljudem približati realno sliko. Zavedamo se, da odstrel ni rešitev, in se zavzemamo za dokazano učinkovite preventivne ukrepe, ki bodo omogočili uspešno sobivanje človeka in velikih zveri," je pojasnila Ena Kobentar.
"Pri svojem delu vedno povemo resnico, ta pa ni vedno prijetna. Zahtevno je torej lahko že sporočilo samo. Zavedamo se, da je treba imeti veliko znanja, da resnično pomagamo živalim. Naša naloga je torej, da znanje predstavimo na razumljiv in zanimiv način. Hkrati potrebujemo čim širši doseg in tu se takoj zaletimo ob pomanjkanje finančnih sredstev. Vemo tudi, da bi nam več znanja s področja komuniciranja in odnosov z javnostmi odprlo nove možnosti za učinkovito izpolnjevanje našega poslanstva,” je poudarila.
"Pro Bono dneva se že zelo veselimo in vemo, da bomo spoznali marsikaj novega. Predvsem si želimo, da bi nam strokovnjaki pomagali organizirati naše komuniciranje tako, da bo za našo organizacijo dolgoročno vzdržen in uspešen. Upamo seveda tudi, da bodo z nami delili znanje o učinkovitem oblikovanju in širjenju sporočil," je dodala Kobentarjeva.
2