Ponedeljek, 28. 6. 2021, 20.44
3 leta, 3 mesece
Kako ravnati, če vas ugrizne kača #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,51
3
Vroči poletni dnevi so idealni pogoji za plazilce. Ker posegamo v njihov naravni prostor, se dogaja, da lahko kače srečamo vse pogosteje. Po invaziji miši bi pričakovali, da bo narava poskrbela za večje število kač, ki bi vzpostavile ravnovesje. Vendar se te spremembe ne dogajajo tako hitro, pravijo biologi. A vseeno, kače so. Zato previdnost ni odveč.
Počitnice, sonce in vročina na sprehode v naravo ne vabijo le nas, ampak tudi plazilce. Hitro se zgodi, da srečamo kačo. Če smo negotovi in ne vemo, kako ravnati, se lahko obrnemo na Kačofon, pri katerem v glavni sezoni dnevno prejemajo klice ljudi, ki prosijo za pomoč, kako ravnati, ko srečajo kačo.
V Sloveniji tri strupenjače
V Sloveniji živi 11 vrst kač, med njimi so tri strupene: modras, navadni in laški gad. Vse tri vrste spadajo med gade, zanje je značilna pokončna zenica in širša glava. Najbolj razširjen je modras, najdemo ga po vsej državi, zadržuje se vse od nižin do visokogorja.
"Imajo cikcak vzorec na hrbtu in rožiček. Če zagledate cikcak in rožiček, gre zagotovo za modrasa," pravi biologinja Nika Leben.
Navadni gad živi praviloma višje od 800 metrov nadmorske višine, laški gad pa predvsem na območju Kobarida. Vse vrste kač v Sloveniji so zaščitene, zato jih ne smemo ubijati ali zapirati. Kaj torej storiti, če zaide v hišo?
"Prva stvar je, da kačo ves čas spremljajmo, da bomo vedeli, kje je. Druga stvar, treba jo je omejiti, ji preprečiti, da se kam zavleče," pravijo pri Kačofonu. Nato jo poskušamo varno spraviti v naravo. "Vsekakor je ne poskušamo prijeti z rokami, niti ko jo vidimo v naravi, saj gre za divje živali," poudarja biologinja.
Če se zgodi ugriz …
Zlato pravilo je, da nas kača ne bo napadla, če se ne počuti ogroženo. Sicer redko, a vseeno lahko ugrizne. V lanskem letu so v UKC obravnavali 13 ugrizov. Če se nam to zgodi, je pomembno, da ne delamo preveze uda nad ugrizom, križnega reza, ne izsesavamo strupa in ne žgemo rane. Ključno je tudi, da se ne premikamo, saj s tem zadržimo hitro premikanje strupa po telesu, ud držimo nižje od srca. Ud mobiliziramo, ne pijemo alkohola, odstranimo nakit in razkužimo rano.
Predvsem pa mirno. V Sloveniji že več kot 20 let nismo imeli smrtnega primera zaradi ugriza strupenjače, hranimo tudi dovolj protistrupa za morebitne hujše ugrize.
Več o ravnanju v primeru ugriza v zgornjem videoposnetku.
3