Kako je Rok Praprotnik pred poslanci zagovarjal bajno pogodbo Draga Kosa

Obravnavo svetovalnih pogodb v NLB, zlasti o svetovalni pogodbi NLB s podjetjem nekdanjega predsednika Komisije za preprečevanje korupcije Draga Kosa R.U.R., ki forenzično pregleduje kreditne mape, so zahtevali nepovezani poslanci. Moti jih, kaj potem dela NLB center za skladnost poslovanja in krepitev integritete, ki ga vodi Rok Praprotnik, nekdanji član senata Komisije za preprečevanje korupcije.

Bratuškova: Pri Kosu gre za sedemkrat več denarja kot pri Manssonu Kot je v imenu predlagateljev izpostavila nepovezana poslanka Alenka Bratušek, je država v zadnjih šestih letih v NLB dala 2,4 milijarde evrov. "Gre za družbo, ki upravlja dva- do trikrat več davkoplačevalskega denarja kot slaba banka, pa se nihče ne sprašuje po ukrepanju, ko je za samo za eno svetovalno pogodbo v 10 mesecih plačala več kot 765 tisoč evrov," je orisala velikost težave. V NLB sicer pravijo, da so Kosu za svetovanje do zdaj plačali 650 tisoč evrov.

V sredo je bila po besedah Bratuškove v ospredju obravnava spornega aneksa k pogodbi glavnemu izvršnemu direktorju DUTB Torbjörnu Manssonu v višini 114.800 evrov bruto. "Pri tej pogodbi gre za sedemkrat več denarja," je nanizala in izračunala, da je NLB ob upoštevanju le dokapitalizacij vsakega Slovenca stala 1.650 evrov, vsakega davkoplačevalca pa skoraj 3000 evrov. Lov za krivci za bančno luknjo se ji zdi potreben, a za kakšno ceno.

NLB je po Praprotnikovih navedbah pogodbo za forenzično preiskavo kreditnih map z družbo R.U.R. sklenila, ker morajo po odredbi Banke Slovenije preiskati vzroke za bančno luknjo in poiskati odgovorne zanjo. "Naloga je ogromna, saj gre za skoraj 1,5 milijarde evrov slabih terjatev in za kompleksne primere. Samo kreditni spis za SCT ima 130 fasciklov," je ponazoril. Podjetje R.U.R. se je na testnem primeru izkazalo za podjetje z najbolj celovito, kakovostno in uporabljivo storitvijo, je dejal.

Čeprav je navedel, s čim se ta center poleg tega še ukvarja in koliko ljudi dela na posameznih področjih, je Bratuškova vztrajala, da je cena zunanjega izvajalca previsoka. Janez Janša (SDS) in Jan Škoberne (SD) pa sta ugotovila, da razprava brez navzočnosti ključnih ljudi iz NLB in SDH, ki bi pravzaprav morali odgovarjati na vprašanja, ni smiselna, zato je komisija točko prekinila.