Kako demokracijo razložiti otrokom

Slovenijo v nedeljo čakajo (že) druge zaporedne predčasne državnozborske volitve. Stranke in njihovi kandidati se bodo v zadnjem tednu še na vse pretege trudili, da bi prepričali tiste volivce, ki še ne vedo, kateri stranki, če sploh kateri, bi dali svoj glas.

Ne samo volitve, volivec lahko svoje mnenje izrazi tudi na druge načine Toda, ali se glas, mnenje oziroma volja volivcev lahko sliši oziroma izrazi samo na volitvah (državnozborskih, predsedniških, evropskih, občinskih in županskih), potem pa volivec lahko samo križem rok čaka na naslednje volitve?

Seveda ni tako. Volivci oziroma državljani nasploh imajo v skladu s pravico do zbiranja pravico izraziti svoje mnenje tudi na protestih oziroma demonstracijah. Toda to ni edina možnost, da volivci oziroma državljani povedo na glas, kaj jih žuli.

Vlaganje peticij Slovenski državljani imajo tako po ustavi pravico do vlaganja peticij in do drugih pobud. Kot piše na spletni strani DZ, je smisel te pravice v tem, da lahko državljani vlagajo peticije oziroma pobude brez strahu pred morebitnimi represivnimi ukrepi državnih organov in da državne organe opozarjajo na probleme, nastale v družbi.

Kaj je peticija? Peticija je vsaka zahteva oziroma pobuda enega ali več državljanov, ki je splošnega pomena ali pa se nanaša na posamične zadeve, in je naslovljena na enega ali več državnih organov.

Peticijo obravnava parlamentarna komisija za peticije Peticija se lahko vloži v obliki zahteve, predloga, prošnje, pritožbe, ugovora ali druge vloge (peticija oziroma vloga). Preden začnete pisati svojo vlogo, natančno preberite navodila o postopku za vložitev peticije oziroma vloge, še posebej tista, ki se nanašajo na obvezno vsebino peticije oziroma vloge (ta navodila so objavljena na spletni strani DZ).

V DZ je za reševanje peticij, pobud ali vlog državljank in državljanov ustanovljena Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti.

Predlogi vladi Toda državljani nimajo samo možnosti, da prek peticij "potrkajo na vrata" parlamenta, ampak lahko na svoje mnenje in predloge opozorijo tudi vlado. Na spletni strani vlade lahko državljani tako najdejo spletno orodje predlagam.vladi.si, ki omogoča izmenjavo stališč, pogledov in mnenj o javnih temah.

Vsak državljan lahko s pomočjo tega spletnega orodja predstavi vsebinsko problematiko, ki v Sloveniji po njegovem mnenju ni primerno pravno urejena, hkrati pa poda predlog za njeno ureditev.

Volivec ima moč, da spremeni ustavo in predlaga zakone Vsi predlogi, ki so pripravljeni v skladu s pravili predlagam.vladi.si, so javno objavljeni. Drugi uporabniki lahko predloge komentirajo ali predlagajo njihove popravke. O končnem predlogu, ki ga pripravi avtor prvotnega predloga, se glasuje.

Na podlagi ljudske iniciative lahko vsak volivec (pa tudi združenja državljanov in politične stranke) da tudi pobudo volivcem za vložitev predloga za začetek postopka za spremembo ustave oziroma predloga zakona. Spremembo ustave lahko nato predlaga 30.000 volivcev, 5.000 volivcev pa lahko predlaga spremembo zakona.

Vam zakon, ki ga je sprejel DZ, ni po volji? Začnite postopke za zakonodajni referendum. Vsak volivec ali združenje državljanov (pa tudi politične stranke) lahko dajo pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma. Če je pobuda vložena v skladu z zakonom (imeti mora referendumsko vprašanje v skladu z zakonom in biti podprta z najmanj 2.500 podpisi), predsednik DZ v sedmih dneh po njenem prejemu obvesti o dani pobudi ministrstvo, pristojno za vodenje evidence volilne pravice, in določi koledarski rok, v katerem se zbirajo podpisi volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma. Zahtevo volivcev lahko vloži pobudnik najpozneje v sedmih dneh po preteku roka za zbiranje podpisov volivcev.

Pobudnik oziroma pobudniki morajo potem v 35 dneh zbrati podpise najmanj 40 tisoč volivcev. Če je podpisov dovolj, mora DZ razpisati zakonodajni referendum o uveljavitvi zakona, ki ga je sprejel. Zakon je na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev.