Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Petek,
20. 1. 2012,
9.44

Osveženo pred

6 let, 6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Hrvaška Arbitraža

Petek, 20. 1. 2012, 9.44

6 let, 6 mesecev

Kako bomo dobili južno mejo?

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4
Mejo med Slovenijo in Hrvaško bomo dobili leta 2014, pričakujejo na MZZ. Pred tem naš čakajo še morebitne zahteve o izločitvi arbitrov, memoranduma, protimemoranduma, ustni zagovori ...

Slovenija in Hrvaška sta v torek potrdili imena treh neodvisnih arbitrov za reševanje mednarodnega spora. Vsaka od držav je opravila tudi vse notranje postopke za imenovanje "svojih" dveh arbitrov: slovenski bo Jernej Sekolec, hrvaški pa Budislav Vukas.

Bomo zahtevali izločitev Vukasa? Na našem zunanjem ministrstvu (MZZ) še niso sprejeli dokončne odločitve o tem, ali bodo upoštevali nasvet strokovnjaka za mednarodno pravo Marka Pavliha, naj zahtevajo izločitev Vukasa. Vukas po mnenju Pavlihe ne bi smel biti arbiter, ker se je konkretno opredeljeval glede tega, kako bi rešil mejni spor.

V arbitražnem sporazumu ni določen rok za zahteve za izločitev arbitra. Če bi arbitri uporabili pravila, ki veljajo na stalnem arbitražnem sodišču, bi bilo to 30 dni. Kdo bi odločil o zahtevi, ni povsem jasno. NA MZZ menijo, da to naši arbitri, Pavliha pa pričakuje, da bi to bil predsedenik medržavnega sodišča v Haagu.

Do 9. decembra morata državi pripraviti argumente To ne bi podaljšalo enoletnega roka za pripravo memorandumov. Devetega decembra letos, eno leto po tem, ko je Hrvaška podpisala pristopno pogodbo za EU, bosta morali imeti državi memoranduma pripravljena.

Vsaka država bo v svojem memorandumu natančno opredelila predmet spora, kje in zakaj po njenem poteka meja, ter predložila dokumentacijo, ki to dokazuje. Na kopnem meja že obstaja, ni pa natančno določena. O spornih točkah bo sodišče odločilo glede na 25. junij 1991, ki je v sporazumu določen kot odločilni datum. Na morju meja ni bila še nikoli določena.

Zagovor Slovenije vodita Drenikova in Škrkova Slovenski memorandum pripravlja odvetniška ekipa, v kateri so profesorica na pravni fakulteti Vasilka Sancin ter tuji strokovnjaki, Francoz Allain Pellet, Anglež sir Michael Wood, Američan Rodman Bundy in Nemec Daniel Müller. Celoten zagovor Slovenije vodita in koordinirata agentki, predstojnica katedre za mednarodno pravo na ljubljanski pravni fakulteti Mirjam Škrk in pravnica z ministrstva za zunanje zadeve Simona Drenik.

Drenikova vodi tudi projektno enoto za pripravo zagovora na MZZ. Ta zbira dokumentacijo v arhivih po Sloveniji kot tudi v zveznem arhivu SFRJ in jo ureja ter nudi strokovno in tehnično podporo ekipi odvetnikov.

Zgodovinski vidik za Slovenijo zelo pomemben Poleg tega je minister Samuel Žbogar ustanovil svetovalno skupino, v okviru katere delujeta dve podskupini. Ena svetuje glede zgodovinskega dela memoranduma, ki je, kot pravi Drenikova, "vsaj z vidika Slovenije nedvomno zelo pomemben", druga pa glede pravnih procedur. "Ker je pomembna tudi geografska dimenzija z vidika geopolitike, sodelujemo tudi s SAZU," dodaja Drenikova.

Protimemorandum Po devetem decembru bo sodišče določilo rok, v katerem morata državi odgovoriti na memorandum druge. "Temu se reče tudi protimemorandum," razlaga Drenikova. "Ponavadi da sodišče za to od tri do šest mesecev časa."

Če bo imelo sodišče potem še kakšno vprašanje ali bo to zahtevala Slovenija ali Hrvaška, kar se bo najverjetneje zgodilo, bo sledila še "ustna faza" oziroma zagovor pred arbitri. Slovenijo bo zastopala odvetniška ekipa, ki pripravlja memorandum, Hrvaško pa Philippe Sands, odvetnik v pisarni Matrix, ki jo je soustanovila Cherie Blair, žena nekdanjega britanskega premierja Tonyja Blaira, James Crawford in Paul Reichler.

Pet milijonov stroškov Ministrstvo ocenjuje, da bo proces končan leta 2014 in da bo Slovenijo stal okoli pet milijonov evrov. Stroške so ocenili glede na podobne primere in vključujejo slovenski del stroškov za delovanje arbitražnega sodišča, kritje slovenske odvetniške ekipe in prevajalske storite, saj mora biti vsa dokumentacija prevedena v angleščino. Stroški lahko narastejo, če bo sodišče ali katera od strank naročila posebna izvedenska mnenja.

Ne spreglejte