Kako bo zavladal Golob in odpustil Rebernikovo

Če bi bila tudi intimna partnerja, to za simbolni videz ločitve vej oblasti zanesljivo ne bi bilo dobro. Sprožilo bi tudi veliko pozornost. Tudi mednarodno. Parlament in vlado redko vodita mož in žena ali ljubček in ljubica. Govorice o intimni povezavi je sprožilo, ker je Urška Klakočar Zupančič ženski reviji razkrila, da se ločuje, mediji pa so poročali tudi o zakonskih težavah Roberta Goloba. Potem pa so opravljivi medijski portali v člankih, kako naj bi se med Golobom in Klakočar Zupančičevo nekaj pletlo, zapisali, da je prvi stik prek družbenih omrežij vzpostavil Golob. Iz stranke so pozneje zanikali, da bi šlo za stik v smislu romance in intimne zveze. Šlo je za politiko. 

Foto: Bor Slana/STA

Golob napovedal inflacijo ministrov

Tik pred začetkom prevzemanja parlamenta se je sicer še zapletlo. DVK je najprej napačno izračunala, kdo bodo poslanci. Kar je vsaj šest kandidatov šokiralo, če ne celo vseh dvanajst.  Odprava napake, ki so jo odkrili v petek, procesa sklica prve seje DZ, kjer se bo volilo novo vodstvo, ni zamaknila. 

Novice DVK narobe izračunala šest poslanskih mandatov GS, SDS, NSi in Levice

Primerov, ko sta bila premier in šef državnega zbora iz iste stranke, je bilo v zgodovini države veliko. A vedno je šlo za moške. Ko je vlado vodil Janez Drnovšek (LDS), sta bila predsednika državnega zbora Herman Rigelnik in Jože Školč. Oba takrat v LDS. Ko je Janez Janša (SDS) vodil svojo prvo vlado, je državni zbor vodil France Cukjati (SDS). V času vlade Mira Cerarja (SMC) je bil šef državnega zbora Milan Brglez (takrat SMC, danes SD). Ker je na volitvah Golob s 34,45 odstotka dosegel skoraj enak delež kot Cerar s 34,49, koncentracija moči na vrhu dveh vej oblasti ne bo nepričakovana. Je pa napačna trditev, da je Golob na volitvah dosegel rekorden delež. Ob Cerarju ga je prehitel še Drnovšek leta 2000, ko je LDS volilo 36,26 odstotka volivcev. Vodenje DZ pa je Drnovšek takrat prepustil Borutu Pahorju (SD).

Po naporni vladi z Marjanom Podobnikom (SLS) in kratki selitvi v opozicijo, ko je oblast prevzel Andrej Bajuk (SLS, pozneje NSi), je Drnovšek, bil je na vrhuncu moči, leta 2000 tudi dramatično zmanjšal število ministrstev in ministrov. S 16 je število ministrstev znižal na 14. Število ministrov pa je z ukinitvijo množice ministrov brez listnice (brez ministrstev) z nekoč rekordnih 20 znižal na 15. Pa še po tej reformi je bilo slišati kritike, da je ministrov preveč.

Še tako sposoben premier ne more učinkovito voditi tako velikega omizja, so opozarjali strokovnjaki. Idealno bi bilo, je bilo slišati, če bi bilo ministrstev največ deset. Janša je v svoji drugi vladi leta 2012 število zmanjšal na enajst ministrstev in 12 ministrov.  A se je pozneje z vsako vlado število spet višalo. Robert Golob je ta teden povedal, da namerava vlado še "okrepiti". Ko so novinarji vrtali, kaj to pomeni, ker lahko bi govoril tudi o tem, da jo bo le politično "osvežil" z Marjanom Šarcem, Alenko Bratušek in podobnimi poraženci volitev, je povedal, da okrepitev pomeni, da bo povečal število ministrov. Na govorice, da bo moral Golob poskrbeti za svoje nekdanje strankarske tovariše iz Pozitivne Slovenije, ter da Šarca in Bratuškovo zanimata ministrstvo za obrambo in za infrastrukturo, a ni nujno, da ju dobita, sem opozoril že pred tednom.

Mnenja Zadnja zmaga Kučanove generacije

Ljubljanski Dnevnik je v tem tednu o tem dogajanju poročal tako: "Robert Golob se je v minulih dneh srečal z obema, z Marjanom Šarcem in Alenko Bratušek. Morebitna ministrstva, ki bi jih zasedla, pa bi šla iz kvote Gibanja Svoboda. A pred tem morajo v sorodnih strankah doseči dogovor o morebitni nameri po združitvi."

Kako bo, bo jasno sredi tedna, Golob je napovedal, da bo takrat razkril imena ministrov, in izvedeli bomo, ali se bo poskušal približati rekordu: 20 ministrom. Med njimi so tudi takšni brez ministrstev (listnice). Ta teden je govoril o krepiti na štirih področjih. Če za toliko poveča število ministrov, bo podrl rekord, kar imamo novo ustavno ureditev in državni zbor. Števila so v preteklosti v tem času nihala tako:

Za večanje števila ministrov časi niso ugodni. Več praviloma pomeni manj učinkovito vlado. Potrebujemo pa bolj učinkovito. Zaradi višanja cen energentov je številne države že močno udarila inflacija, ekonomisti pa svarijo celo pred nevarnostjo recesije v največjih državah: ZDA in Nemčiji. Ko gre za energetsko inflacijo, smo jo do zdaj, ker so bile cene nekaj časa zamrznjene, dobro odnesli. Skoraj kot Madžarska, ki velja skoraj za ekstrem:

Krepitev vlade z množico novih ministrov, da bi zadovoljil apetite in uredili službe bivšim sodelavcem, ki so jih volivci nagnali iz parlamenta, lahko sproži nekaj javnih negodovanj. A ker imajo svobodnjaki kar 41 poslancev, jim je za javno mnenje trenutno najbrž malo mar. Še manj njihovim koalicijskim partnerjem. A dolgoročno se jim to lahko maščuje. Kampanja za naslednje volitve se v modernih demokratičnih državah začne, ko vse glasovnice še niti niso preštete. In nove parlamentarne volitve so lahko tudi hitro. Levosredinske vlade z novimi obrazi še nikoli niso zdržale do konca mandata. Vsakič so bili odstopi in predčasne volitve. Ta mandat jih je rešil Janša.

Golob bo, če bo širil vlado in vključil vanjo poražence volitev, s tem nadaljeval politiko Marjana Šarca, ki je sestavil manjšinsko vlado, s katero je na oblasti obdržal potolčeno garnituro prejšnje vlade Mira Cerarja. Golob bo zdaj manjšinsko "KUL-vlado".

Na vzporednice z nastajanjem Šarčeve vlade kažejo tudi zapleti, ko nova vladna koalicija pritiska na obrambnega ministra Mateja Tonina (NSi), da ne sme podpisati dogovora o nakupu osemkolesnikov, čeprav so se k temu zavezali leve vlade in obrambni ministri v preteklosti v Natu, odločitev o nakupu je sprejela zdajšnja vlada, sprejet pa je bil tudi zakon v državnem zboru. Oblast Marjana Šarca je temeljila na tem, da je v podobnem položaju ta odpovedal nakup osemkolesnikov, ker je pred glasovanjem o Šarčevem mandatarstvu Miha Kordiš iz Levice vprašal partnerje, ali znajo šteti do 46. Tako je to storil: "Ob tem bi koalicijske poslance spomnil, morda se je, ne vem sicer, kako, pozabilo, ampak čez uro in pol se nam začne seja državnega zbora, na kateri bo glasovanje o mandatarju. Začnite malo preštevati glasove." Več o tem sramotnem dogajanju za državo, si lahko preberete tu: DRŽAVNA SRAMOTA BOXER: ŠAREC KLEČI PRED KORDIŠEM ALI JE ZAVOZILA ŽE KATIČEVA?

Zelene luči za nakup po Kordiševem opozorilu ni bilo. Šarec ni želel končati kot Zoran Janković. Država, ki se je sama zavezala, da bo ustanovila dve srednji bataljonski skupini, pa se je s tem mednarodno osramotila. Kot država neresnih politikov. Ki sadijo rožice in lažejo svojim zaveznikom. Na področju obrambe. Še ene skupine ni.

Dve srednji bataljonski skupini, ki bi temeljili na srednjeveškem transportu z lipicanci, sta pač sramota. Nekdanje premierke Alenke Bratušek, obrambne ministrice Andreje Katič in drugih politikov z leve sredine nihče ni silil, da so v Natu napovedovali, kako bodo razvijali vojsko. Vsi tam pa lahko vidijo, koliko tukajšnji politiki držijo besede. 

To ima, ker smo v času vojne v Ukrajini, ko bi lahko prišlo tudi destabilizacije Balkana, poseben pomen. V interesu Putinove Rusije je, da imamo vojsko, ki ni sposobna za nič.

Bodo utišali vse kritike v medijih?

Vse to dogajanje je le del širše slike manipulacij, ki ne bi bile mogoče, če leva sredina ne bi obvladovala velike večine medijev. Le na ta način je lahko uvajanje avtokracije in diktature zadnja leta obtoževala vlado, ki sta jo sestavili SDS in NSI, ki sta izrazito prozahodni in pronatovski. Za svet torej, ki je nasprotje tistega, kar so jim očitali. To so povrhu počeli tudi politiki, ki se sami klanjajo komunistični preteklosti. Tudi podrejanja medijev so zadnji dve leti, ko ni bilo predčasnih odstavitev urednikov, političnih kazenskih pregonov novinarjev ali množičnih odpuščanj, oblast obtoževali tisti, ki so točno to v preteklost sami počeli in ki dejansko obvladujejo večino medijev. Tudi za prihodnja leta nam že napovedujejo, da bodo počeli, kar so zadnja leta podtikali drugim: zmanjšali pluralnost in odpuščali urednike in novinarje, ki niso njihovi. V Delu so to "novo politiko" vračanja v stare čase ta teden predstavili tako:

V Delu, ko ga je s pomočjo Kolektorja prevzel član vodstva Kučanovega Foruma 21 Stojan Petrič, so v preteklosti že množično odpuščali novinarje. Odgovorne urednike pa menjavali kot spodnje hlače.

Napovedovanje čistk v medijih s pozivi k odpuščanjem urednikov in novinarjev in posledično k odpravi pluralnosti, je zanimiv fenomen za stranke in medije, ki se javno razglašajo za liberalne. Zgodovinsko so takšne poteze bolj značilne za fašiste in komuniste.

V ozadju je seveda poskus spet povsem obvladati javno RTVS, kjer so nekoč pred volitvami, da bi si zagotovili popoln nadzor, že predčasno odstavili Jadranko Rebernik, ker je s sodelavci ravnala profesionalno pravilno in obtoženemu ponudila možnost odgovora. To pa oblasti Mira Cerarja, ki je ravnala nezakonito s prepovedjo koncerta, ni bilo všeč. Rebernikova jih je zdaj dodatno razhudila, ker na TVS niso podaljšali pogodbe o vodenju Studia City Marcelu Štefančiču, ki je pred volitvami zaslovel s tem, da se je javno hvalil, kako je v studio pripeljal Roberta Goloba mimo dogovorov z uradništvom in je k uporu za Goloba pozival tudi vse druge. Z zanimivim stavkom: "Jebeno več nas je kot njih, njih je samo ene par, in vemo točno, kateri so." Poziv je bil neposredna zahteva, da bi na RTVS kršili zakon za dodatno reklamiranje Goloba. Zakon določa pravila, kdaj in kako se vabijo predstavniki strank v času volilne kampanje. V primeru sporov pa o dilemah odločajo sodišča in ne samoupravni Stefančiči. In pred tokratnimi volitvami je sodišče tudi odločalo. A Stefančič je že prej.

Celotni skupnosti je sporočil, da je Golob nad zakonom in da televizije ne vodijo uredniki in direktor, ampak levica, iz katere revije Mladina Stefančič prihaja in celo sedi v nadzornem svetu te revije. 

Propagandno sprenevedanje seveda ni značilno le za področje medijev. Podobno so simpatiziranja s Putinovo politiko obtoževali vlado Janeza Janše, da bi prikrili, da so se po aneksiji Krima z leve sredine na vso moč postavljali s srečanji s kremeljskim samodržcem in nagradami, ki jih je podeljeval svojim vazalom. Denimo, Zoranu Jankoviću. In celo tik pred napadom na Ukrajino smo lahko opazovali nenavadno potovanje v Moskvo. Generalni tožilec Drago Šketa je bil takrat jezen na Siol.net, ko smo javno opozorili, da ravna čudaško. Pa večine medijev ni nič zmotilo.

Novice Vrhovno tožilstvo: Šketa ni bil na obisku pri Putinu

Tako pač je. Da se ne bomo sprenevedali. Svoboda je na Zahodu. Tam smo. Če namerava Gibanje Svoboda to spremeniti, bodo še velike težave. In to tudi, če bodo odpustili Rebernikovo in poskušali utišati vse kritike. Kot to pač počnejo na "svobodnem" Vzhodu.