Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Jan Tomše

Petek,
5. 6. 2015,
12.23

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Telekom Slovenije vlada prodaja

Petek, 5. 6. 2015, 12.23

8 let

Kako bo o prodaji Telekoma Slovenije glasovala vlada?

Jan Tomše

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4
S sklepom SDH, da odločitev o prodaji prenese na skupščino, se prodaja Telekoma seli na Gregorčičevo. Kakšno sejo mora sklicati vlada in kakšno večino potrebuje za odločitev?

Nadzorni svet SDH je v četrtek sklenil, do bo imela o prodaji Telekoma Slovenije zadnjo besedo vlada. Podlaga za takšno odločitev je v zakonu o gospodarskih družbah, ki za tak primer določa, da mora skupščina zasedati čim prej, najpozneje pa v dveh mesecih. V primeru Telekoma bi se moral sklic skupščine zgoditi v nekaj dneh. Prihodnjo sredo namreč poteče rok, do katerega je edini preostali kandidat, britanski sklad Cinven, pripravljen čakati s ponudbo za nakup največjega domačega telekomunikacijskega operaterja. Seja vlade je v tem trenutku predvidena za prihodnji petek. Na vlado smo poslali vprašanja, ali se bodo zaradi roka, ki ga je postavil Cinven, ministri srečali že pred tem, odgovore še pričakujemo. Vlada odloča kot enovito telo Zakon o gospodarskih družbah določa, da je za sklep, s katerim skupščina da soglasje, potrebna večina najmanj treh četrtin oddanih glasov. Skupščina je v tem primeru vlada. Vendar pa to ne pomeni, da so za odločitev o prodaji Telekoma potrebne tri četrtine glasov na vladi, pojasnjujeta pravnika Saša Prelič z mariborske in Miha Juhart z ljubljanske pravne fakultete. "Vlada deluje kot enovito telo. Odločitev bo morala sprejeti po lastnih pravilih. Nikakor pa določba zakona v tem primeru ne pomeni, da se predpisane tri četrtine prenesejo na odločanje na vladi. Ta določba ureja položaj, ko je v podjetju več družbenikov z različnimi interesi. Vlada pa je predstavnik enega delničarja, v tem primeru države," pojasnjuje Prelić. S kakšno večino odloča vlada Vlada po zakonu, ki ureja njeno delovanje, in poslovniku sprejema veljavne odločitve ob prisotnosti večine vseh ministrov. Za odločitev mora glasovati večina vseh; v vladi Mira Cerarja, ki ima 17 članov, bi se torej moralo s prodajo Telekoma strinjati najmanj devet ministrov.

"Ni posebnega razloga, da bi vlada v primeru Telekoma odločala drugače, kot ji nalagata zakon in poslovnik. Vlada se bo odločala kot državni organ," ureditev glasovanja, ki prihodnji teden čaka vlado, komentira pravnik Rajko Pirnat. Edina razlika v primerjavi z običajnimi sejami vlade je v tem, da mora biti ta seja sklicana kot seja skupščine SDH in ne kot seja državnega organa, dodaja Pirnat.

Pirnat: Dopisna seja mogoča, a ne bi bila najprimernejša Poslovnik vlade poleg redne ureja tudi dopisno sejo. Za to določa, da jo je mogoče sklicati, kadar so bila vladna gradiva predhodno že obravnavana. "Tudi takšna seja verjetno ni izključena, a to bi bilo po moje za tako pomembno odločitev neprimerno," razmišlja Pirnat. Razlika v pravni ureditvi redne in dopisne seje je v tem, da morajo ministri pri dopisni izraziti aktiven glas proti, sicer šteje, da se z gradivom strinjajo (kot za po ureditvi štejejo tudi vzdržani glasovi).

Septembra lani je tako vlada na dopisni seji potrdila seznam evropskih komisarjev, na katerem je bila tudi Alenka Bratušek, čeprav je proti potrditvi seznama glasovalo šest ministrov, za pa pet. Glasove vzdržanih ministrov in tistih, ki jih ni bilo, so namreč prišteli h glasovom za. "Sam sem do tega kritičen. Zakon namreč zahteva, da je odločitev sprejeta, če je na seji navzoča večina članov in sprejema odločitve z večino glasov vseh članov. Menim, da na dopisni seji ni mogoče glasovati tako, da bi se vzdržani šteli kot glas za. Izhodišče, da je treba biti aktivno proti, zato po moje ni ustrezno," o pravni ureditvi pravi Pirnat in dodaja, da na sejah vlade v zadnjem času ravnajo tako, da štejejo, ali je bila večina članov aktivno za sprejem neke odločitve. SD najbolj proti prodaji Cerarjevo vlado sestavljajo tri stranke. SMC ima v njej deset ministrov, DeSUS štiri in SD tri ministre. Prodaji najbolj nasprotujejo v Židanovi SD. Že samo glasovi ministrov iz kvote SMC pa bi bili dovolj za potrditev prodaje.

Ne spreglejte