SiolNET. Novice Slovenija
3,08

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kako bi kandidata za vodenje zdravniškega ceha izkoreninila korupcijo v zdravstvu

3,08

termometer

Andrej Možina, Zdenka Čebašek Travnik
Foto: Ana Kovač

V bitki za predsedniški stolček Zdravniške zbornice Slovenije sta ostali še dve imeni: Andrej Možina in Zdenka Čebašek - Travnik. Možina bi javne zavode preoblikoval v gospodarske družbe, Čebašek - Travnikova pa bi iz sistema naročanja izločila vse posrednike. Kako bi kandidata reševala slovensko zdravstvo in izkoreninila korupcijo?

V torek bo znano, kdo bo v prihodnje vodil Zdravniško zbornico Slovenije. Po prvem krogu glasovanj nihče od petih kandidatov ni dobil zadostne večine (polovice glasov). Za položaj se bosta v torek potegovala Zdenka Čebašek - Travnik (v prvem krogu je dobila 32,1 odstotka glasov) in dozdajšnji predsednik Andrej Možina (29,4 odstotka glasov).

Za izvedbo drugega kroga volitev veljajo enaka pravila kot za prvega. Tako bo tudi v drugem krogu morala oddati svoj glas vsaj polovica volilnih upravičencev, da bi bile volitve uspešne.

Pred odločitvijo smo obema kandidatoma zastavili aktualna vprašanja, ki zadevajo slovensko zdravstvo.

Katere konkretne ukrepe bi morala zajemati zdravstvena reforma?

Drugi krog volitev za predsednika zdravniške zbornice bo v torek, 17. januarja. Drugi krog volitev za predsednika zdravniške zbornice bo v torek, 17. januarja. Foto: Thinkstock Andrej Možina: Najprej potrebujemo izhodišča, kar omogoča celovitost zdravstvene reforme z vsemi potrebnimi  in usklajenimi zakoni. Druga pomembna naloga je prenoviti upravljanje zdravstva, v katerem je treba določiti naloge, pristojnosti in obveznosti vseh deležnikov v tem sistemu. Preoblikovati bo treba zdajšnjega velikana ZZZS kot nosilca obveznega socialnega zavarovanja in to je naloga politike.

Verjetno najtrši oreh bo določanje kataloga storitev javne zdravstvene službe, torej tako imenovanih zdravstvenih pravic, in opredelitev tistih pravic, ki ne bodo več v obveznem zavarovanju. Pregledno in konkurenčno javno zdravstveno službo naj izvajajo vse kompetentne organizacije in posamezniki, ki lahko kandidirajo za program pri nosilcu zavarovanja. Tako bosta najbolje zagotovljeni kakovost storitev in primerna cenovna politika. Javne zdravstvene zavode je treba preoblikovati v gospodarske družbe posebnega pomena, kar vodi v dobro poslovno prakso in odpravo korupcije.

Ustanovitev Agencije za normative, standarde in vrednotenje zdravstvenih storitev in tehnologij je ključ do nevtralne strokovne institucije, ki bo vmesni člen za argumentiran dialog med izvajalci in zavarovalnicami, za kakovost, uvajanje dragih tehnologij in drugo. Tudi vlogo stroke in njeno večjo aktivnost ter avtonomnost bo treba opredeliti v novi organiziranosti zdravstva.

Zdenka Čebašek - Travnik: To je bolj vprašanje za politike kot za kandidatko za predsednico Zdravniške zbornice Slovenije. Temeljno vprašanje, na katerega je treba odgovoriti najprej, je, ali zdravstvo potrebuje več denarja, in če ga, kje ga dobiti. Nekateri poznavalci sistema celo menijo, da je denarja v zdravstvu dovolj, le da se nesmotrno porablja.

Drugi (med katere spadam tudi sama) menimo, da je treba jasno določiti nekaj ključnih točk, okrog katerih se snuje reforma. Med temi točkami so:

- referenčne cene vseh zdravstvenih storitev,

- standardi in normativi za opravljanje teh storitev ter

- jasno določene vloge izvajalcev (na primer javni ali zasebni zavod, zdravnik v javnem sistemu, zdravnik v svobodnem poklicu), pri katerih se te storitve lahko izvajajo.

Ob tem pa moramo zadržati solidarnost in dostopnost zdravstvenih storitev za vse prebivalce Slovenije.

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc še vedno ni v celoti razkrila težko pričakovane zdravstvene reforme. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc še vedno ni v celoti razkrila težko pričakovane zdravstvene reforme. Foto: Bobo

Ali je Milojka Kolar Celarc dobra ministrica za zdravje?

Andrej Možina: Ministrica za zdravje žal ne povezuje vseh deležnikov v zdravstvu, priporočil zdravnikov ne upošteva. Nisem prav velik optimist, da bomo v bližnji prihodnosti dočakali reformo zdravstva.

Zdenka Čebašek - Travnik: Ker neposrednih stikov z njo do zdaj nisem imela, težko odgovorim na to vprašanje. Sama bi si želela njenega hitrejšega ukrepanja in predlaganja korenitih sprememb. Začetek oziroma prvo leto mandata je pravi čas za korenite spremembe, saj s tem pokažeš odločnost. Ona je izbrala drugo pot in je najugodnejše obdobje za spremembe že zamudila. Morda tudi vrstni red predlaganih sprememb ni najbolj posrečen. A ozadja za takšen razplet reformnih predlogov ne poznam, zato ni prav, da mnenje o njenem delu podajam zgolj po informacijah, ki jih imam iz medijev.

Ste zagovornik/-ica javnega ali zasebnega zdravstva? Zakaj?

Andrej Možina: Sem privrženec javnega zdravstva oziroma javne zdravstvene službe. Za to je treba zagotoviti javne zdravstvene vire in teh močno primanjkuje. Umetnost na tem področju je primerna usklajenost javne zdravstvene službe, ki jo financiramo tako z javnimi kakor z zasebnimi viri.

Teh je v zdravstvu že skoraj 30 odstotkov oziroma 900 milijonov evrov, toda samo trije odstotki zdravnikov delujejo v zasebnem zdravstvu zunaj javne zdravstvene službe in to je dobro. Kaže na to, da javno zdravstvo prevladuje, tako bo tudi ostalo, če bomo tudi v nadaljevanju zagotavljali dovolj javnega denarja. Tega je odločno premalo. Kje ga dobiti, pa je naloga ministrice in že omenjene reforme zdravstva.

Zdenka Čebašek - Travnik: Zagovarjam javno zdravstvo in hkrati dovolj prostora za zdravnike in zobozdravnike, ki bodo skrbeli za tiste stranke oziroma bolnike, ki si lahko in raje privoščijo zasebne storitve. Takšnih je na primer v Veliki Britaniji nekaj več kot 12 odstotkov. Vendar mora sistem tudi tem ljudem omogočiti, da lahko v primeru resnih bolezni (kot so rakava obolenja) brez ovir preidejo v javni sistem, saj lahko le javni zdravstveni sistem z izkušnjami, opremljenostjo in znanjem celostno poskrbi za takšne bolnike.

Zasebnemu zdravniku je težko prevzeti celostno skrb za rakave bolnike, ker bi imel izgubo. Zato morajo načeloma vsi, tudi tisti, ki jim javni sistem ni všeč, biti obdavčeni ali plačevati prispevke za javno zdravje.

V zadnjem obdobju je bilo v zdravstvu nekaj preiskav, sumili so, da gre za korupcijo. V zadnjem obdobju je bilo v zdravstvu nekaj preiskav, sumili so, da gre za korupcijo. Foto: Thinkstock

S katerimi ukrepi bi zmanjšali korupcijo v slovenskem zdravstvu?

Andrej Možina: Najboljša pot je preoblikovanje javnih zdravstvenih zavodov v smeri poslovne avtonomije. V taki obliki je daleč najmanj možnosti za slabo poslovno prakso in korupcijo. Z javnimi razpisi veliko ne dosežemo, lahko bi celo rekli, da gre za legalizirano korupcijo. Nekaj lahko pripomorejo preventivni ukrepi s tako imenovanimi registri primerljivih sklopov medicinskega materiala, ki se jih objavlja na javnem portalu in so ogledalo menedžmentu oziroma njihovi praksi.

Zdenka Čebašek - Travnik: Ukrepi so znani, le volje za njihovo uporabo (še) ni dovolj. V glavnem gre za dvoje: spremeniti sistem naročanja (brez posrednikov) in dovolj zaščititi tiste posameznike, ki upajo opozarjati na korupcijo. Kolikor spremljam, so v Sloveniji na tem področju največ naredili mediji z razkritjem nepravilnosti, ki (lahko) vodijo v korupcijo. Poskrbeti je treba za varnost prijaviteljev korupcije. Na potezi je zdaj vlada s spremembami zakonodaje, ki bo možnosti za korupcijo zmanjšala na minimum.

Kdo mora biti na čelu zdravstvenih ustanov, menedžer ali zdravnik? 

Andrej Možina: Ni bistveno. Menedžer mora imeti jasna orodja za vodenje, dovolj pooblastil za avtonomijo vodenja, primerno veliko odgovornost, predvsem pa mora biti neodvisen od politike. Skratka, brez resne reforme je vloga direktorja, pa naj bo to menedžer ali zdravnik, nehvaležna in precej odvisna od politike.

Zdenka Čebašek - Travnik: Zdravnik z menedžerskim znanjem in vodstvenimi sposobnostmi. Takšna oseba razume stroko in obvlada področja vodenja; od financ, analiz, načrtov do operativnega menedžmenta. Tudi v tujini se vedno bolj odločajo za takšen način vodenja, saj so na podlagi raziskav ugotovili, da je takšno vodenje najbolj učinkovito in tudi varno za bolnike.

Po zakonu je določeno, da je članstvo v Zdravniški zbornici Slovenije obvezno. Po zakonu je določeno, da je članstvo v Zdravniški zbornici Slovenije obvezno. Foto: Bojan Puhek

Zagovarjate obvezno članstvo v zdravniški zbornici?

Andrej Možina: Glede na obseg dela ZZS in javna pooblastila sem zagovornik obveznega članstva. Toda dolgoletno dilemo v zvezi s tem moramo zdravniki razrešiti v okviru referenduma. Ni mogoče voditi zbornice, ko na eni strani politika izraža grožnje o ukinitvi osrednje zdravniške organizacije, po drugi strani pa zdravniki negodujemo nad obveznim članstvom. Odločiti se moramo, ali v tem delu razmišljamo enako ali drugače kot politika. Precej preprosto.

Zdenka Čebašek - Travnik: Obvezno članstvo v zbornici je določeno po zakonu in dokler tak zakon velja, o tem ni dvoma, saj zbornica le tako lahko izvaja javna pooblastila (strokovne nadzore, licence, specializacije).

Če bi se vprašanje obveznosti članstva resnično odprlo, bi za mnenje takoj povprašala člane. Seveda bi pred tem država morala poskrbeti za to, kdo bo prevzel prej omenjena pooblastila: ministrstvo samo, kakšna nova agencija ali kdo drug. Šele potem je smiselno razpravljati o razlogih za obvezno članstvo oziroma proti njemu.

V zadnjih dneh v UKC Ljubljana zaradi povečanega števila bolnikov z okužbami dihal in obolelih z gripo zmanjkuje tudi postelj. V zadnjih dneh v UKC Ljubljana zaradi povečanega števila bolnikov z okužbami dihal in obolelih z gripo zmanjkuje tudi postelj. Foto: Siol.net

Slovenija se ravnokar spopada z epidemijo gripe, ki je ohromila bolnišnice. Kje je razlog za težave v sistemu v tem primeru in kako bi ga vi preprečili?

Andrej Možina: Gripa je vedno bila in tako bo v prihodnje. Močno se je spremenila starostna struktura državljanov v zadnjem obdobju in ti so najbolj ogroženi. Sistem se ni zrušil, so pa seveda težave v skromnih posteljnih zmogljivostih bolnišnic, ki so se "racionalizirale" v zadnjih 15 letih. Pozivov stroke se po večjem cepljenju državljanov, zlasti starejših, ne upošteva in to je težava Zakona o pacientovih pravicah, ki mora državljanom bolj nalagati tudi dolžnosti.

Zdenka Čebašek - Travnik: Podobno se dogaja v vseh okoljih, ki jih prizadenejo epidemije. Razlog za težave se skriva v tem, da je zdravstveni sistem kadrovsko podhranjen in nenačrtovanih odsotnosti zdravstvenega osebja ne prenese. Zbolevajo pa tudi zdravniki in medicinske sestre, tisti, ki so še zdravi, pa so preobremenjeni.

Kolikor spremljam v medijih, je večina bolnišnic naredila vse, kar je mogoče storiti v danih razmerah. Izboljšave je mogoče doseči samo z večjim številom zaposlenih.

Komentarji

5

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • kurili / 13.01.2017. ob 07:58 +6 - 3

    No Možina je že prikazal svoje kvalitete s tem ko ni važno kaj pove temveč kako pove, čas je za spremembe a če bo Čebaškova preglasna je ne bodo izvolili ker se že vnaprej ve da bodo ob zaslužek. Kolarjeva je pa odprte glave kadar zeva sicer pa je vprašanje kdo tam vleče nitke iz ozadja. Tudi v lutkovni predstavi vidimo lutke ne pa lutkarja in sednja vlada so lutke

    +6 - 3
  • roza1209 / 13.01.2017. ob 08:48 +3 - 1

    A je sploh važno kdo, kaj in kako. Vedno se samo obljublja nato pa ... Mene in večino najbolj zanima kdaj bodo čakalne dobe krajše, kdaj bodo nehali zdravniki zamujati na delo z opravičilom da jim do 30 minut zamude dovoli ministrica, Kdaj bodo začeli paciente obravnavati kot paciente in ne številke in končno kdaj se bodo nehali kregati med seboj medtem ko pacienti doživljajo vedo večje travme in stiske tudi zaradi zavoženega skorumpiranega zdravstva in zdravstvenih zavarovalnic.

    +3 - 1
  • stanly / 14.01.2017. ob 12:51 +1 0

    daleč najdražje, najslabše in največ korupcije je v javnem zdravstvu in v javnih zavodih...najcenejše, najboljše, najbolj učinkovito in brez korupcije pa je javno zdravstvo, ki ga opravljajo zasebniki po pogodbi z zavarovalnicami...tako je povsod v normalnih držaavah, razen v komunizmu...

    +1 0
delitve: 60
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin