SiolNET. Novice Slovenija
3,31

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Pravni nasvet: hrup

Kaj storiti, če sosed ob neprimernem času povzroča hrup? #PravniNasvet

3,31

termometer

hrup sosedje
Splošno pravilo, ki bi ga vsi ljudje morali upoštevati, kadar gre za odnose med sosedi, je, da z izvrševanjem svoje lastninske pravice, ki jo imajo na nepremičnini, ne bi smeli škodovati ali omejevati pravic svojih sosedov. Foto: Thinkstock

Ker odnosi med sosedi niso vedno prijateljski in takšni, kot bi si želeli, in ker prevečkrat pozabimo, da na planetu Zemlja nismo sami, v prispevku podajamo pravni nasvet v primeru, ko sosedje pozabijo, da si nekateri blizu njih želijo tudi malo miru. S tem namenom sta se na nas obrnila Ivo in Jure, ki imata podobno težavo, zato uvodoma navajamo dejansko stanje, nadalje pa podajamo zakonsko podlago za rešitev spora.

Pozdravljeni,
imam vprašanje, in sicer sosed vsak konec tedna, predvsem v nedeljo, cele dneve brusi, ruži itd.
Kakšne pravice imam kot sosed glede hrupa in nenehnega sprenevedanja, dela na črno in motenja mojega miru?

Lp, Ivo
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Pozdravljeni,

v našo vas sta se pred kratkim vselila starejša gospa in gospod, ki sta kupila sosednjo hišo. Oba sta zelo asocialna in ne upoštevata pravil javnega redu in miru. Gospod vsako jutro začne ropotati malenkost pred 6. uro zjutraj in zabija železne palice v zemljo ali vrti glasbo iz avta. Nato to zabito palico izruva in jo ponovno začne zabijati. To početje traja približno od eno uro do dve. Zvok zabijanja palic je zelo moteč, še posebej ker imamo majhno punčko (osem mesecev) in jo vsako jutro zbudi (tudi ob sobotah in nedeljah). Gospoda smo že večkrat prosili, naj konča zabijanje, pa se nam samo smeji oz. nas žali z groznimi besedami, ki pa niso primerne za omembo.

Imamo kakšno rešitev?

Hvala, lep dan, Jure

 

Če imate tudi vi vprašanje za pravnike, pišite na pravninasvet@tsmedia.si.

Ker se prisilnih ukrepov načeloma lotimo vedno na koncu, ko res ne najdemo nobene druge prave rešitve, je vsekakor prvi ukrep v obeh primerih, da sosede opozorite na neustrezno ravnanje in jih pozovete, da to nehajo početi.

Če sosedje opozorila ne upoštevajo, lahko motenje prijavite policiji, ki bo ustrezno ukrepala in sosedom določila sankcijo plačila globe, če gre dejansko za prekomeren hrup, povzročen ob neprimernem času.

Prav tako lahko poiščete pomoč odvetnika, ki vam bo pomagal s tožbo zoper soseda, pri čemer morate najprej dokazati, da je hrup, ki ga povzroča, prekomeren in da to počne tudi med 22. in 6. uro zjutraj. To se dokazuje na primer z zaslišanjem prič (preostalih sosedov, za katere je sosedovo početje verjetno prav tako moteče), zvočnimi posnetki, verjetno pa tudi s postavitvijo izvedenca ustrezne stroke, ki bi izmeril hrup in ocenil njegovo jakost.

oporoka Novice Ali moram v oporoki navesti vsako posamezno imetje? #PravniNasvet

Pravna ureditev

V nadaljevanju vam za zgoraj navedeno rešitev podajamo tudi pravno podlago.

Sosedsko pravo ureja in opredeljuje stvarnopravni zakonik* (v nadaljevanju SPZ). Hrup in kršitve, ki so povezane s hrupom, pa opredeljuje in sankcionira veljavni zakon o varstvu javnega reda in miru** (v nadaljevanju ZJRM-1). Tega uporabimo v vseh primerih, ko nekdo moti javni mir tako, da povzroča prekomeren hrup, pristojnost za izvajanje nadzora nad spoštovanjem določb omenjenega zakona pa ima policija.

Če sosedje opozorila ne upoštevajo, lahko motenje prijavite policiji, ki bo ustrezno ukrepala in sosedom določila sankcijo plačila globe, če gre dejansko za prekomeren hrup, povzročen ob neprimernem času. Če sosedje opozorila ne upoštevajo, lahko motenje prijavite policiji, ki bo ustrezno ukrepala in sosedom določila sankcijo plačila globe, če gre dejansko za prekomeren hrup, povzročen ob neprimernem času. Foto: Matej Leskovšek Splošno pravilo, ki bi ga vsi ljudje morali upoštevati, kadar gre za odnose med sosedi, je, da z izvrševanjem svoje lastninske pravice, ki jo imajo na nepremičnini, ne bi smeli škodovati ali omejevati pravic svojih sosedov. Dejanja, ki so povezana z vašo nepremičnino in njenim upravljanjem, ne bi smela vznemirjati ali kako drugače škodovati vašemu sosedu, kajti s tem bi dejansko posegali v izvrševanje njegove lastninske pravice nad nepremičnino.

Da morajo lastniki nepremičnin zaradi sosedstva ali prostorske povezanosti nepremičnin svojo lastninsko pravico izvrševati tako, da se medsebojno ne vznemirjajo in si ne povzročajo škode, določa tudi SPZ v 1. odst. 73. člena. Nadalje v 2. odstavku še določa, da se morajo pravice, ki omejujejo lastninsko pravico lastnika sosednje ali prostorsko povezane nepremičnine (sosednje nepremičnine), izvrševati pošteno v skladu s krajevnimi običaji in na način, ki najmanj obremenjuje lastnika nepremičnine.

Za primer prekomernega hrupa se uporablja tudi določila 75. člena SPZ, imenovana Prepovedana emisija. V tem členu zakon določa, da mora lastnik nepremičnine pri uporabi nepremičnine opuščati dejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegove nepremičnine in otežujejo uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna, ali povzročajo znatnejšo škodo (to je t. i. prepovedana emisija), ter da je brez posebnega pravnega naslova prepovedano tudi kakršnokoli motenje s posebnimi napravami.

Pri tem je Višje sodišče v Ljubljani v zadevi VSL sklep I Cp 573/2014 poudarilo, da je določbo 75. člena SPZ treba razumeti tako, da govori o povprečnem prebivalcu zemljišča glede na naravo in namen zemljišča. Izhajati pa je treba iz izhodišča, da je treba trpeti tudi bistvene indirektne imisije, če so krajevno običajne, saj se mora vsakdo prilagoditi značilnostim prostora, kjer živi.

Naj na tem mestu še opozorimo, da je izraz prekomeren hrup pravni standard, ki kot tak torej ni vnaprej posebej določen, temveč ga sproti definira pravna praksa, odvisen pa je seveda tudi od vsakokratne življenjske situacije.

Ker želimo poudariti, kako pomembno je dejstvo, da je vaša lastninska pravica oziroma njeno izvrševanje omejeno s pravicami sosedov, dodajamo, da je splošno pravilo, da so pravice posameznikov lahko omejene zgolj s pravicami drugih, kar pomeni, da je tudi vaša lastninska pravica oziroma izvrševanje te omejeno s pravicami vaših sosedov, vsebovano tudi v 3. odstavku 15. člena Ustave Republike Slovenije***, ki je v našem pravnem sistemu na samem vrhu hierarhične lestvice.

Varstvo javnega reda in miru

Zakon o varstvu javnega reda in miru ureja varstvo javnega reda in miru ter določa ravnanja, ki pomenijo kršitev javnega reda in miru na javnem kraju ali v zasebnem prostoru, ter sankcije za taka ravnanja (1. odstavek 1. člena ZJRM-1), pri čemer je glavni namen tega zakona uresničevanje pravice ljudi do varnosti in dostojanstva z varovanjem pred dejanji, ki posegajo v telesno in duševno celovitost posameznika ali posameznice, ovirajo izvrševanje pravic in dolžnosti ljudi, državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil (2. odstavek 1. člena ZJRM-1).

Omenjeni zakon v 1. odstavku 8. člena določa, da se tistega, ki na nedovoljen način med 22. in 6. uro moti mir ali počitek ljudi s hrupom, pri čemer ne gre za nujne interventno-vzdrževalne posege, kaznuje z globo od 20.000 do 50.000 tolarjev oziroma od 83,46 do 208,65 evra.

Nadalje v 2. odstavku določa še, da se tistega, ki z uporabo televizijskega ali radijskega sprejemnika, drugega akustičnega aparata ali akustične naprave ali glasbila moti mir ali počitek ljudi in to ni posledica dovoljene dejavnosti, kaznuje z globo 25.000 tolarjev oziroma 104,32 evra.

Pri tem je Vrhovno sodišče Republike Slovenije v zadevi VSRS Sodba IV Ips 61/2015 odločilo, da so zakonski znaki prekrška po prvem (in tudi drugem) odstavku 8. člena ZJRM-1 izpolnjeni že v primeru, ko storilec s hrupom moti mir ali počitek posameznika.

Opomin pred tožbo, policija, tožba z namenom prepovedi vznemirjanja

ZJRM-1 v 27. členu določa, da je za nadzor nad izvajanjem tega zakona pristojna policija, kakšni ukrepi pridejo v poštev v primeru povzročanja prekomernega hrupa ob neprimernem času, pa smo vam predstavili uvodoma.

Monika Pušaver, dipl. pravnica (UN), magistrska študentka PF Univerze v Mariboru, pravna svetovalka pri projektu Pravo za VSE

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

*Stvarnopravni zakonik (Uradni list RS, št. 87/02 in 91/13)

**Zakon o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/06)

***Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99 in 75/16 – UZ70a)

Če imate tudi vi vprašanje za pravnike, pišite na pravninasvet@tsmedia.si.

 

Komentarji

10

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • Godcat / 12.01.2019. ob 08:54 +8 - 2

    Vse skupaj je endrek. Od 6ih do 22ih lohk dela kaj hoce. Za tisto nekaj malo miru, ce ga dosezes te pa odvetniki olupijo do amena. Super napisani zakoni, ki krijejo idiote.

    +8 - 2
  • stanly / 12.01.2019. ob 14:32 +4 0

    najboljše je,da se mu pri delu priključite in bosta oba prej končala ali pa v začnite z delom takrat ko bo on končal, ha,haaa...

    +4 0
  • mihagapiha / 12.01.2019. ob 15:57 +3 0

    Neprilagojenim osebkom vrneš po sistemu : milo za drago. 😎

    +3 0
delitve: 73
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin