SiolNET. Novice Slovenija
Vsebino omogoča CARE4CLIMATE
  • Messenger
  • Messenger

Kaj so pokazale analize odpadkov v Mariboru?

Vsebino omogoča CARE4CLIMATE

V svetu je vse manj surovin, količine odpadkov pa iz leta v leto naraščajo, zato je pomembno, da poskrbimo za racionalne nakupe, da ne proizvajamo še več nepotrebnih odpadkov in da jih znamo predvsem po uporabi pravilno ločevati in odlagati.

Lani je vsak od nas zavrgel 68 kilogramov hrane. | Foto: Lani je vsak od nas zavrgel 68 kilogramov hrane.

Biološki odpadki pomenijo več kot 30 odstotkov vseh gospodinjskih odpadkov. Snaga Maribor je kot prvi izvajalec sortirnih analiz bioloških odpadkov v Sloveniji pokukala v vse, kar odvržemo med biološke odpadke, in presenetljivo ugotovila, da ena tretjina užitne hrane konča v smeteh.

V začetku letošnjega leta je Snaga Maribor pristopila k razpisu ministrstva za okolje in prostor in v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE postala prvi izvajalec sortirnih analiz bioloških odpadkov v Sloveniji.

"Na razpis smo se prijavili, ker še vedno vidimo na področju ravnanja z biološkimi odpadki veliko priložnosti za izboljšave kljub zavedanju, da odgovornost gospodinjstev na področju ravnanja z odpadki z leti narašča, kar je razvidno tudi iz količin ločeno zbranih odpadkov, ki so neprecenljive surovine za njihovo nadaljnjo predelavo. Razpis je zajemal metodologijo sortirne analize, s katero lahko določimo oceno o najverjetnejši sestavi bioloških odpadkov iz gospodinjstev. Analize se posvečajo predvsem količini odpadne hrane, ki konča med biološkimi odpadki, prav tako pa smo določili tudi deleže drugih tokov odpadkov med biološkimi komunalnimi odpadki," je povedala Nika Kodba s Snage Maribor.

Za izvajanje sortirnih analiz je bilo izbranih sedem območij, s katerih so pripeljali vzorce bioloških odpadkov, in sicer so izbirali različna območja glede na poselitveno strukturo.

Vseh sedem analiz s posameznih območij so izvedli v spomladansko-poletnem času in jih bodo ponovili v jesensko-zimskem času, tako da bodo izvedli dve primerjalni analizi za vsako območje.

Odpadne hrane vedno več

Vsak prebivalec Slovenije je v letu 2019 zavrgel povprečno 67 kilogramov hrane, v letu 2020 pa že 68 kilogramov. Po podatkih SURS več kot polovico vse odpadne hrane povzročimo v gospodinjstvih.

Več o tem:

solatni krožnik Novice Odpadna hrana: Pridružite se najobsežnejši nacionalni raziskavi

Več kot 12 odstotkov bioloških odpadkov pomeni hrana

Snaga Maribor je kot prvi izvajalec sortirnih analiz bioloških odpadkov v Sloveniji pokukala v naše biološke odpadke. | Foto: Snaga Maribor je kot prvi izvajalec sortirnih analiz bioloških odpadkov v Sloveniji pokukala v naše biološke odpadke.

Vzorce bioloških odpadkov so pri Snagi Maribor potem ročno sortirali na 10 glavnih frakcij in njihove podfrakcije in tako poleg biorazgradljivih kuhinjskih odpadkov določili tudi deleže frakcij, kot so plastika, karton, steklo, kovine in drugo.

Rezultati dosedanjih analiz kažejo, da znaša delež odpadne hrane, ki se pojavlja med biološkimi odpadki, 12,4 odstotka. Delež odpadne hrane je nekoliko višji za gosto poseljena območja, kjer se prav tako pojavlja tudi več nečistoč, kot so plastika, steklo, kovine ...

Od tega je 30,9 odstotka zavržene užitne hrane, 68,2 odstotka neužitne hrane, kot so olupki sadja in zelenjave, jajčne lupine, koščice, papirnate serviete, brisače in robčki, in pa 0,8 odstotka neuporabljene zapakirane hrane.

Ločevanje odpadkov pomemben člen varstva okolja

Odpadke so pripeljali s sedmih območij z različno poselitveno strukturo.  | Foto: Odpadke so pripeljali s sedmih območij z različno poselitveno strukturo.

V Snagi Maribor so se v namen izboljšanja ločenega zbiranja bioloških odpadkov v jesenskem obdobju lotili tudi svetovalnih nadzorov nad njihovim ločenim zbiranjem, s katerimi želijo svojim uporabnikom ponuditi pomoč in jih pravilno usmerjati pri ločevanju bioloških odpadkov.

"Prav tako smo v fazi, kjer izvajamo pregled vključenosti gospodinjstev v ločevanje bioloških odpadkov oziroma hišno kompostiranje, saj je ločevanje ali kompostiranje po zakonodaji obvezno za vse uporabnike. Pomembno je namreč izločiti biološke odpadke iz preostalih odpadkov in tako poskrbeti za odgovoren odnos do njih v obliki kompostiranja in vračanja komposta v okolje," je še povedala Nika Kodba.

Sodelujte v nagradnem kvizu

Preverite, kako bi se odrezali v kvizu o odgovornem ravnanju z okoljem, in se potegujte za stekleničke za vodo (dopper).

Stekleničke imajo pomembno sporočilo za vse, ki skrbite za okolje, saj so narejene iz plastike, najdene v oceanih.

Ločeno zbiranje odpadkov iz gospodinjstev je naša skupna odgovornost. Pomeni, da odpadke skrbno in strokovno pravilno razvrstimo že na mestu njihovega nastanka in jih potem pravilno pustimo na zanje predvidenih mestih. Skupni cilj odgovornega ravnanja z odpadki je, da bi zbrali čim več tistih frakcij, ki jih lahko spet uporabimo ali jih lahko uporabimo kot surovino za nove proizvode.

Evropska direktiva na področju odpadkov opredeljuje, kako ravnati z njimi, da bi jih bilo čim manj. Direktiva svetuje preprečevanje nastajanja odpadkov (torej bolj racionalne nakupe), pripravo odpadkov za ponovno uporabo, recikliranje, čim boljšo energetsko izrabo ter pravilno odstranjevanje oziroma odlaganje.

Tretjina gospodinjskih odpadkov je bioloških

bio odpadki | Foto: Envato Foto: Envato

Biološki odpadki, ki predstavljajo več kar tretjino vseh gospodinjskih odpadkov, se biološki imenujejo zato, ker vsebujejo organske snovi, ki se na zraku ali tudi brez zraka razkrajajo oziroma razgradijo.

V zabojnik za biološke odpadke spadajo (brez embalaže):

  • ostanki vrst zelenjave in sadja,
  • kavne usedline in kavni filtri,
  • čajne vrečke,
  • netekoči ostanki hrane,
  • jajčne lupine,
  • prehrambni izdelki s pretečenim rokom trajanja,
  • ovenelo cvetje, zemlja iz lončnic

Med biološke odpadke ne spadajo:

  • maščobe,
  • cigaretni ogorki,
  • plenice,
  • vsebina vrečk za sesalce,
  • plastične vrečke.

Projekt LIFE IP CARE4CLIMATE je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta.

CARE4CLIMATE | Foto:

Projekt se osredotoča na aktivnosti, ki so največja ovira pri uspešnem doseganju zastavljenih ciljev za zmanjševanje nastajanja toplogrednih plinov. V okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE bo ocenjen potencial zmanjšanja toplogrednih plinov z zmanjšanjem količin odpadne hrane.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin