Sreda, 1. 11. 2023, 23.02
5 mesecev, 4 tedne
Kaj se dogaja? Oktobra je število odpoklicev poskočilo.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,72
Oktobra poteka poostren nadzor nad jesenskim sadjem in zelenjavo.
V medijih je zaslediti vse večje število objav o odpoklicih ali umikih živil, kar potrjujejo tudi podatki s spletne strani uprave za varno hrano. Lani oktobra so namreč objavili šest odpoklicev, letos pa kar 24. Tudi na letni ravni se je število odpoklicev in umikov v zadnjih treh letih precej povečalo. Zakaj je tako, kakšne so rešitve in kako poteka nadzor, smo poizvedeli na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Pregled objav na spletni strani uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) potrjuje, da se število objav o spornih živilih povečuje. Oktobra je bilo zabeleženih 24 odpoklicev, umikov ali obvestil, lani v enakem obdobju pa le šest. Od tega so letos oktobra v petih primerih UVHVVR obvestili izvajalci sami ali pa trgovske verige, 19 primerov je bilo odkritih v okviru rednih nadzorov, medtem ko je lani oktobra uprava za varno hrano zabeležila tri nadzore, v treh primerih pa so upravo obvestili izvajalci ali trgovci.
Število odpoklicev ali umikov se je oktobra povečalo tudi glede na pretekle mesece. Januarja so jih zabeležili devet, februarja sedem, marca deset, aprila 11, maja sedem, junija 14, julija osem, avgusta štiri, septembra 11 in, kot že napisano, oktobra 24.
Kako se je število odpoklicev in umikov gibalo od leta 2019 do 2023, si lahko ogledate v spodnji tabeli.
Med zgoraj navedenimi podatki posebej izstopa leto 2021, ko je bilo zabeleženo največje število odpoklicev. Razlog za to je bila prisotnost etilenoksida v sezamu in aditivu za živila. Oba se namreč v majhnih deležih dodaja številnim živilom, zato je bilo hkrati odpoklicanih veliko končnih proizvodov, so pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo.
Kaj so razlogi za večje število odpoklicev?
Na ministrstvu poudarjajo, da se je treba zavedati, da se bodo neskladja ne glede na obseg uradnega nadzora pojavljala tudi v prihodnje, saj je povečanje števila odpoklicev delno posledica vse večjega števila oziroma obsega živil, danih na trg, hkrati pa tudi odraz učinkovitosti uradnega nadzora oziroma odraz izboljšanja notranjih kontrol izvajalcev dejavnosti v celotni agroživilski verigi.
Odpoklic izdelkov izvajajo gospodarski subjekti, kadar ugotovijo, da izdelek, ki so ga proizvedli, ni v skladu z zahtevami varnosti. Odpoklic izdelkov je torej vsak ukrep, katerega cilj je doseči vrnitev izdelka, ki ni varen in ga je proizvajalec že dobavil in je dostopen potrošnikom.
Umik izdelka pa je vsak ukrep, katerega cilj je preprečiti distribucijo, ponujanje izdelka, ki ni varen za potrošnika.
Da je razlog za vse več odpoklicev oziroma umikov verjetno povečan nadzor, pravi tudi nekdanji vodja uprave za varno hrano Janez Posedi. Poleg tega, kot je opozoril, na upravi potrošnike obveščajo o vseh živilih, tudi tistih, ki še imajo rok uporabe.
Skladno s sklepom vlade je uprava za varno hrano sredi oktobra spremenila dozdajšnji protokol o obveščanju, ki je veljal od leta 2013. Novost je v tem, da zdaj uprava objavlja odpoklice oziroma umike nevarnih živil ne glede to, ali jim je rok uporabe že potekel, medtem ko prej za tiste s pretečenim rokom tega ni počela – razen pri živilih, ki predstavljajo akutno tveganje za zdravje ljudi.
Oktobra odpoklicali ali umaknili največ mesa, sadja in zelenjave
Število objav o odpoklicih, umikih ali obvestilih je ponavadi odvisno tudi od sezone, izpostavlja Posedi. "Pričakovati je, da se jeseni poveča število objav odpoklicev jesenskega sadja in zelenjave, saj se takrat nad omenjenimi živili izvaja večji nadzor," je pojasnil. Iz trenutnih objav za oktober je razvidno, da so zabeležili štiri odpoklice oziroma umike sadja in zelenjave, med njimi kaki, paradižnik, korenček in slive. Tri živila je UVHVVR iz prometa umaknila v okviru uradnega nadzora, enega pa v okviru izrednega nadzora.
V sedmih primerih so oktobra odpoklic, umik ali obvestilo izvedli tudi pri mesu ali mesnih pripravkih, v treh primerih so odpoklicali ali umaknili moko in v dveh riž. Pri mesu in mesnih pripravkih sta v dveh primerih izvajalca UVHVVRH o odpoklicu obvestila sama, v preostalih so nepravilnosti ugotovili v okviru nadzora. Moko so v dveh primerih umaknili zaradi uradnega nadzora, v enem primeru pa je umik sprožil odgovorni nosilec živilske dejavnosti. Riž je v obeh primerih odkrila UVHVVRH. Oktobra so odpoklicali, obvestili ali umaknili še pelinkovec, zmrznjene krokete, jogurt in krmno mešanico za čebele.
Oktobra so odpoklicali največ mesa oziroma mesnih pripravkov.
Zakaj je treba odpoklicati artikle, ko so že na policah?
Varnost živil ureja harmonizirana evropska zakonodaja, saj živila predstavljajo pomemben delež enotnega trga EU in je prost pretok živil med državami članicami mogoč le, če zanje veljajo enaka pravila.
Ključno načelo omenjene zakonodaje je, da morajo vsi izvajalci dejavnosti pri ravnanju z živili zagotavljati upoštevanje dobre higienske prakse, hkrati pa morajo svoje postopke izvajati na podlagi načel HACCP (Hazard Analysis Critical Control Point).
To omogoča, da izvajalci dejavnosti skladnost svojih živil z zahtevami zakonodaje preverjajo naključno na podlagi ocene tveganja.
Za izvedbo odpoklicev je, kot p
Za umik ali odpoklic je vedno odgovoren izvajalec.
oudarjajo na ministrstvu, vedno odgovoren izvajalec dejavnosti. Prav tako tudi za morebitne negativne posledice.
Primarna odgovornost za varnost živil je torej vedno na strani izvajalcev dejavnosti. Vsak od njih mora v okviru svoje dejavnosti sprejeti vse potrebne ukrepe, s katerimi zagotavlja varnost živil, s katerimi posluje, saj lahko z napačnim ravnanjem vpliva na varnost živil.
Sicer pa na ministrstvu menijo, da bi, če bi želeli zagotoviti absolutno varnost živil, izvajalci morali vsako živilo pred prodajo analizirati oziroma preveriti, ali je varno, kar pa je, kot pravijo, v praksi neizvedljivo. Prav tako pa ni mogoče zagotoviti, da bi takšno preverjanje živil zagotovila država v okviru svojih nadzornih institucij, so še navedli in dodali, da se z enakimi težavami soočajo tudi v drugih državah, vključno z državami članicami EU.
Na posebni spletni strani RASFF Window je bil vzpostavljen sistem hitrega obveščanja za živila in krmo, namenjena zainteresirani javnosti, kjer lahko najdemo informacije o nevarnih živilih na nivoju EU oziroma po posamezni državi članici.
Analize trajajo okoli pet dni
Trajanje analize živil je odvisno od njene vrste, od potrebnih dodatnih potrditvenih analiz do parametra, ki se ga gleda. "Mikrobiološka analiza živil traja toliko časa, kolikor je predpisano. Recimo bakterija potrebuje od dva do tri dni, da zraste, potem potrebujejo še od dva do tri dni, da determinirajo, za katero vrsto gre," in je ta postopek, kot pravi Posedi, nemogoče skrajšati. Analiz, krajših od štiri do pet dni, tako skorajda ni.
Trajanje analize je odvisno od vrste analize, potrebnih dodatnih potrditvenih analiz, parametra, ki se ga gleda.
Podobno je tudi pri sadju in zelenjavi, torej kemijskih analizah, ki jih, če preverijo najnujnejše, prej kot v treh dneh ni mogoče zaključiti, kar pa je lahko težavno, saj gre za hitro kvarljivo živilo. V izrednih primerih analiza lahko poteka hitreje in mimo delovnega časa, torej tudi ob koncih tedna, vendar so potem te analize tudi dražje. V drugem delu je treba o rezultatih obvestiti še upravo, ki poskrbi, da steče notranja komunikacija in rezultati pridejo v javnost.
Inšpekcijski pregledi se izvajajo tako v notranjem prometu kot tudi ob uvozu živil.
Nadzor nad živili poteka v okviru rednega letnega načrta nadzora oziroma na podlagi drugih informacij, ki predstavljajo razlog za uvedbo nadzora.
Izredni nadzori se izvajajo na podlagi prijav potrošnikov, ugotovljenih neskladnih rezultatov, odstopov za uvedbo nadzora drugih organov, obvestil iz sistema EU RASFF (Rapid Alert System for Food and Feed), informacij, pridobljenih iz medijev, itd.
Na ministrstvu so sicer dejali, da rezultati uradnih presoj, ki jih v Sloveniji izvaja Evropska komisija, kažejo, da je naš sistem uradnega nadzora nad varnostjo hrane ustrezen in primerljiv s sistemi drugih držav članic.
